Grad Neuschwanstein
Neuschwanstein je grad, ki leži v bavarski pokrajini Allgäu v občini Schwangau. Zgraditi ga je dal bavarski kralj Ludvik II. Bavarski. Gre za najznamenitejši grad tega kralja in enega najbolj obiskanih turističnih ciljev v Nemčiji. Nekateri ga imenujejo tudi pravljični grad. V njegovi bližini leži grad Hohenschwangau. Na območju današnjega gradu sta se nekoč nahajala dvorca Vorder- in Hinterhohenschwangau; oba sta bila za časa življenja Ludvika II. Bavarskega že v ruševinah. Temeljni kamen za grad so postavili 5. septembra 1869. Grad je zasnoval Christian Jank, prvotno se je imenoval Neuhohenschwangau, sedanje ime pa je dobil po kraljevi smrti. Gradnje niso nikoli dokončali. Sicer je nekaj sob bilo že urejenih in Ludvik je tam preživljal ravno dneve, ko so mu pripravljali odvzem pravice do vladanja. Do njegove smrti je bila dokončana okoli ena tretjina vseh soban. Med gradnjo in urejanjem gradu je Ludvik dobival vedno nove zamisli. Ludvik ni nikoli želel notranjosti gradu pokazati javnosti, vendar so ga odprli za obiskovalce že 6 tednov po njegovi smrti. Vsega skupaj je na gradu preživel 153 dni, vse do svoje domnevno nasilne smrti.

Reichstag
Reichstag je stavba v Berlinu, sedež Reichstaga – nemškega parlamenta.

Poslopje so zgradili med letoma 1884 in 1894 po načrtih nemškega arhitekta Paula Wallota. Stavba je dolga 137 metrov, široka 94 metrov in visoka 54 metrov. Prvi Reichstag je bil zgrajen v slogu pozne italijanske renesanse.

Stavba je bila 27. februarja 1933 požgana, požig pa naj bi izvedla skupina komunistov, pod vodstvom nizozemca Marinusa van der Lubbeja. Še danes je aktualna teorija, da naj bi za požigom Reichstaga stali nacisti sami, kar naj bi potem izkoristili za preganjanje političnih nasprotnikov in uvedbo izrednih razmer ter diktature.

Med drugo svetovno vojno so Reichstag močno zastražili in ga spremenili v osrednjo obrambno točko Berlina. Med bitko za Berlin so Reichstag 5. maja 1945 zasedle enote Rdeče armade. Prva obnovitev poškodovane stavbe se je začela leta 1960 in je potekala med letoma 1960 in 1973. Obnovo je vodil nemški arhitekt Paul Baumgartner, pri obnovi pa so upoštevali prvotne načrte. Za obnovo Reichstaga so se odločili kljub temu, da se je leta 1961 zahodnonemški parlament preselil v Bonn. Po združitvi Nemčij leta 1991 so se odločili stavbo Reichstaga spet prenoviti in jo spet spremeniti v parlamentarno poslopje. Na razpisu je leta 1993 zmagal arhitekt sir Norman Foster.

Stolnica v Kölnu
Stolnica v Kölnu (nemško: Kölner Dom) (latinsko: Ecclesia Cathedralis Sanctorum Petri et Mariae, uradno Hohe Domkirche St. Petrus) je rimokatoliška stolnica v Kölnu, Nemčija. Je sedež nadškofije Köln. Je znan spomenik nemškega katolicizma in gotske arhitekture in je na seznamu UNESCO-ve svetovne dediščine. V Nemčiji je med najbolj obiskanimi znamenitostmi, ki pritegne v povprečju 20.000 ljudi na dan.

Gradnja stolnice se je začela leta 1248 in se je ustavila leta 1473, ter ostala nedokončana. Delo so nadaljevali v 19. stoletju in jo končali po prvotnem načrtu leta 1880. Je 144,5 metrov dolga, 86,25 m široka in njena zvonika sta visoka približno 157 m. Stolnica je največja gotska cerkev v severni Evropi in ima druga najvišja zvonika (po Ulmski cerkvi). Njeni ogromni fiali obvladujeta največje pročelje katerekoli cerkve na svetu. Kor ima največjo višino glede na razmerje širine, 3,6 :1, kar je več kot katera koli srednjeveška cerkev. Kölnski srednjeveški gradbeniki so načrtovali veliko strukturo kot prostor za relikviarij Treh Kraljev in kot primeren za vlogo kraja čaščenja za svetega rimskega cesarja. Kljub temu, da je v obdobju srednjega veka ostala nedograjena, je stolnica v Kölnu sčasoma postala »mojstrovina izjemne vrednosti« in »močno pričevanje o moči in vztrajnosti krščanske vere v srednjeveški in sodobni Evropi«.

Bodensko jezero
Bódensko jézero (nemško Bodensee, francosko Lac de Constance) leži na Renu med Nemčijo, Švico in Avstrijo. Bodensko jezero leži na nadmorski višini 395 mnm na tromeji ob vznožju Alp. Jezero je nastalo v tektonski udornini , ki jo je v ledeni dobi preoblikoval renski ledenik. Njegova površina meri 538,5 km², dolgo je 63,5 in široko 14 km. Največja globina je 252 m. Največji pritok v jezero je Gornji Ren, ki nato iz njega odteka kot Ren. Jezero, ki je bogato z ribami je vodni zbiralnik pitne vode za večino južnega dela Württemberga, vodovod je speljan do Stuttgarta. Zaradi izredno mile klime v okolici dobro uspevajo sadje, hmelj, zelenjava in vinogradništvo.

Ob obali jezera so številna pristanišča ter industrijski kraji, (Bregenz v Avstriji, Friedrichshafen, Meersburg v Nemčiji, Konstanz, St. Gallen v Švici in drugi). Zaradi naravnih lepot je območje Bodenskega jezera priljubljena turistična destinacija. V srednjem veku so bili kraji ob Bodenskem jezeru pomembno nemško trgovsko in kulturno središče.

Orlovo gnezdo
Orlovo gnezdo, impozantna granitna stavba, in dovozna cesta do gnezda sta bili zgrajeni v 12 mesecih. Reprezentanci namenjena stavba je bila 20. aprila 1939 predana vodji za njegov 50. rojstni dan. Orlovo gnezdo je bombni napad 25. aprila 1945 prestalo nepoškodovano. Ameriška okupacija ga je zasegla in prevzela njegovo upravo do leta 1952. Tedaj se je bavarska državna uprava odločila, da Orlovo gnezdo preda v zakup sekciji Berchtesgaden nemškega planinskega društva, s čimer je bil objekt predan v uporabo za gospodarske namene in se odprl za turiste.