Avstrija

Opis

Površina83.871 km²
Prebivalcev9.104.992 (2023)
PrestolnicaDunaj
ValutaEvro
JezikNemški jezik, jeziki manjšin

O AVSTRIJI

Avstrija je nadvse priljubljena počitniška destinacija, pa naj gre za športne aktivnosti poleti ali pozimi, kulturno obarvane obiske mest ali sproščene počitnice v naravi – Avstrija ponuja preko vsega leta različne možnosti za prav vsak okus. Zaradi ohranjanja tradicije in narave, je Avstrija ena bolj priljubljenih destinacij na svetu. Avstrijska metropola Dunaj, je ohranil stoletno kulturno zapuščino, ki jo zaznamuje urbana arhitektura z razkošnimi presežki v vseh pogledih.

ZGODOVINA AVSTRIJE

Področje današnje Avstrije od rodovitne Donavske doline do alpskih dolin je bilo že v stari kameni dobi (do okoli 8.000 pr.Kr.) poseljeno. V času Keltov (800 do 400 pr.Kr.) je nastalo prvo kraljestvo Noricum, katerega naselja so obogatela s kopanjem in trgovanjem soli.

Z začetkom preseljevanja narodov je rimski vpliv v deželah ob Donavi začel izginjati. Od 6. st. naprej so se v deželo začeli naseljevati Bavarci. Da bi zaustavili nadaljnje prodiranje Slovanov in Avarov iz Vzhoda, je frankovski vladar Karl Veliki leta 800 p. Kr. ustanovil mejno marko na območju današnje Spodnje Avstrije. Več kot 100 let kasneje je na oblast stopil kralj Rudolf I. kot prvi vladar iz hiše Habsburžanov, ki je od tedaj naprej skoraj 650 let krojila usodo dežele.

Hallstatt predstavlja ne samo edinstveno konfiguracijo pokrajine, skriva zgodovino starega veka.

SREDNJI VEK S TURŠKIMI VPADI

Velik izziv 16. stoletja so bili Turki, ki so prodirali iz Vzhoda. Leta 1529 je osmanska armada uspešno oblegala Dunaj. Vsiljivci so bili sicer pregnani, nevarnost pa je kljub temu ostala še nadaljnjih 150 let. Leta 1683 so Turki zopet stali pred mestnimi vrati. Ponovno so bili odbiti ter s strani vojskovodij, kot je bil princ Evgen Savojski, potisnjeni vse do Beograda. S francosko revolucijo leta 1789 in sledečim Napoleonovim prevzemom oblasti se je veliko spremenilo: Avstrija je bila vključena v Napoleonovih vojnah in je leta 1814/15 kot gostiteljica Zimskega kongresa sodelovala pri novi razdelitvi celine. V mnogonacionalni državi so l. 1914 dosegle vrhunec z umorom avstrijskega prestolonaslednika, nadvojvode Franca Ferdinanda v Sarajevu, kar je bilo povod za prvo svetovno vojno.

12. marca 1938 je Nemška armada vkorakala v Avstrijo ter deželo kot „Ostmark“ priključila nacističnemu Nemškemu rajhu Adolfa Hitlerja. Po 2. svetovni vojni 1945 se je Avstrija ponovno oblikovala v republiko, a pa so jo še več desetletij dolgo zasedale zavezniške države zmagovalke Velika Britanija, Francija, ZDA in Sovjetska unija.

Osrednji trg na Dunaju s stolnico sv. Štefana.

Novejša zgodovina

S podpisom državne pogodbe med zavezniškimi silami in Avstrijo 15. maja 1955 in razglasitvijo “večne nevtralnosti” je Avstrija ponovno postala neodvisna država. Alpska republika med „Železno zaveso“ in Vzhodnim blokom si je hitro pridobila sloves stičišča med Vzhodom in Zahodom. Po vstaji na Madžarskem 1956 in Praški pomladi 1968 je beguncem nudila pribežališče in kmalu postala domovina mednarodnih organizacij (OZN, OPEC) ter gostiteljica pomembnih konferenc in vrhovnih srečanj. Železna zavesa je padla l. 1989/90, l. 1995 pa je Avstrija pristopila k Evropski uniji.

Geografija

Avstrija zaradi svoje velikosti razpolago z neverjetno topografsko raznolikostjo. Med ravno stepsko pokrajino Panonske nižine na vzhodu dežele pa vse do visokogorskih regij na zahodu se nahajajo gozdne in gričevnate pokrajine, močvirnata območja in jezerske plošče na jugu ki po izgledu spominjajo na sredozemske pokrajinske oblike.

V Avstriji imajo Alpe dve “predgorji”: pomembna severna ravninska in gričevnata pokrajina se razteza med alpskim severnim robom in češko gmoto oz. Donavo ter sega od salzburškega Flachgaua prek gornjeavstrijskih regij Inn-, Traun- in Hausruckviertel ter spodnjeavstrijsko regijo Mostviertel vse do Tullnerfelda. Jugovzhodno alpsko pogorje obsega dele gričevnate pokrajine južnega Gradiščanskega in vzhodnoštajerskega gričevja.

Podnebje

Avstrija leži v zmernem pasu na prehodnem območju z vplivi atlantskega in celinskega srednjeevropskega podnebja. Štirje letni časi imajo tipične temperaturne in podnebne značilnosti.

Zaradi topografske raznolikosti in relativno velike razpotegnjenosti v smeri zahod-vzhod razlikujemo tri bistvena podnebna območja:

  • vzhod: panonsko podnebje s celinskimi vplivi: malo padavin, vroča poletja, a le zmerno hladne zime.
  • gorske regije: alpski podnebje: obilo padavin (izjema notranje alpske dolinske lege – Inntal), kratka poletja, dolge zime.
  • preostalo območje države: prehodno podnebje z atlantskimi vplivi (na zahodu) in celinskimi vplivi (na jugovzhodu

Kulinarika

V zadnjih letih se je Avstrija razvila v pravo deželo za sladokusce. Ambiciozni kmetovalci, vinarji in gostilničarji so na novo odkrili svojo samobitnost ter jo izpopolnili. Iz številnih okusnih stvari, ki uspevajo med Nežiderskim in Bodenskim jezerom, med vinogradniškimi griči in visokogorskimi planinami, so nastali proizvodi najvišje kakovosti za sladokusce.

Avstrijska kulinarika je zelo raznolika: je mešanica raznolikih okusov različnih narodov. Habsburžani so svoje jedi mešali z kuharskim znanjem Turkov, Švicarjev, Francozov, Špancev, Nizozemcev, Italijanov, Nemcev, Madžarov, Poljakov, Slovencev, Hrvatov, Slovakov, Srbov in Židov. Tipične avstrijske jedi se danes razlikujejo od zgodovine posamezne dežele, ki imajo tudi različne kulturne oblike.

Dežela barvitosti

Kontrastov naravnih lepot

ZNAMENITOSTI

Slovenije
DUNAJ

01.

Hallstatt

02.

SALZBURG

03.

Graz

04.

Schönbrunn

Palača Schönbrunn (v prevodu lepi vodnjak) na Dunaju je eden najpomembnejših avstrijskih kulturnih spomenikov in najbolj obiskana znamenitost Dunaja. Palača in vrtovi odsevajo okus, zanimanje in duhovni svet habsburških vladarjev, ki so dvorec od 18. stoletja do leta 1918 uporabljali kot poletno rezidenco. Od leta 1996 je uvrščena na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.

Štefanova katedrala

Stephansdom ali stolnica sv. Štefana je najpomembnejša gotska stavba v Avstriji. Zgrajena je bila leta 1147 in kasneje večkrat prenovljena.

Na tem prostoru so stale prej že tri romanske cerkve, od katerih so danes ostala samo Velika vrata (Riesentor) in Poganski stolp (Heidentürme). Stolnica sv. Štefana je bila najprej zgrajena na ruševinah prejšnjih cerkva kot župnijska cerkev. Štefanova katedrala ima več stolpov, po katerih je znana. Najbolj prepoznaven je južni stolp, ki je imenovan Steffl in je danes simbol Dunaja. Visok je 137 metrov, gradili so ga kar 65 let, od leta 1368 do leta 1433. Stolnica sv. Štefana ima tudi severni stolp, poimenovan Orlov stolp, ki je bil sprva načrtovan kot dvojnik južnega, a so ga leta 1511 nehali graditi in je visok samo 68 metrov.

Vrbsko jezero

Vrbsko jézero je največje jezero na Avstrijskem Koroškem. Jezero leži zahodno od Celovca na višini 439 mnm in se razprostira do mesta Vrba na Koroškem.

Nadaljuj