Opis
Madžarska je država s pestro zgodovino in kulturo. Je dom mnogih poznanih jedi, čudovitih gozdov in značilnih term. Je večinoma ravna z majhnimi hribovji in polji. Ima čudovit arhitekturni stil in mesta. Je odlična destinacija za sprostitev in sprehode po gozdovih ali ulicah Budimpešte.
Madžarska zgodovina se v 9. Stoletje ko so kot bojevito konjeniško društvo prišli v karpatsko kotlino. Sprejeti so bili v zahodno krščansko družino narodov ko je leta 1000 papež naslovil Štefana 1. Svetega kralja. Po uspešnem odboju Mongolov in Turkov v 13. In 15. Stoletju so izgubili samostojnost v letu 1526 po porazu v bitki proti turški vojski. Ogrska se je razdelila med Turki in Habsburžani, a ti so leta 1686 pregnali Turke z ozemlja. Cesar Franc Jožef 1. Je bil kronan ogrskega kralja in tako je nastal cesarsko-kraljevski dualizem Avstro-Ogrska.
Blatno jezero je največje jezero v srednji Evropi in priljubljena izletniška točka.
Po I. svetovni vojni je trianonska mirovna pogodba spremenila meje in Madžarska je izgubila ozemlje Hrvaške, Slovaške in Transilvanije. Leta 1920 postane opusti monarhijo in postane “kraljevina brez kralja”. Leta 1846 postane Madžarska republika, podpiše mirovno pogodbo z zavezniki in se pridružile ZN leta 1955.
Atraktivno mesto Pecs in detajl prepoznavnega porcelana družine Szolany.
Uradna preobrazba je izvršena leta 1989 in v letu 1990 imajo prvič imela svobodne parlamentarne volitve po letu 1947. Leta 2004 se je pridružila EU.
Madžarska leži v vzhodnem delu srednje Evrope in osrednjem delu panonske kotline. Obdajajo jo Alpe, Karpati in dinarsko gorstvo. Najbolj privlačni del Madžarske narave so soteske, rečice, čudoviti gozdovi in topli vrelci. Trta, ki je posejana po hribih dela značilno vino tokajec. Blatno jezero je občasno imenovano madžarsko morje saj ima površino 529 kvadratnih kilometrov in je tako največje jezero v srednji Evropi. Pri Hortbágyu se nahaja naravni rezervat in ohranjuje le 30000 hektarjev velik del Madžarske nekdanje divje puste. Najbolj popularen gozd pa je ta v okolici hribovja Meček, saj je čudovit za pogled in ima največ 700 m visoke vzpetine.
Madžarska leži v Celinsko podnebnem pasu, a ima tudi vplive Sredozemlja, ki zagotovijo sončne dni tudi jeseni. Pogoste pa so tudi padavine. V zimskih mesecih je zelo mrzlo in sneži, poletja pa so suha in vroča.
Najbolj prepoznavni okusi v madžarskih jedeh so paprika, čebula, poper in svinjska mast. Večina prepoznavnih jedi so različne juhe in obare, ampak so vedno zelo nasitne. Je dom golaža in začimbe paprike, ki daje jedem odlično rdečkasto barvo. Od sladic pa je najbolj hvaljena doboš torta.
Budimpešta
Budimpešta (madžarsko Budapest, češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave. Ima več kot 1,7 milijona prebivalcev, kar je sicer manj v primerjavi s sredino 1980. let, ko je imela 2,1 milijona prebivalcev. Budimpešta je v upravnem pogledu samostojna županija, ki je v celoti obkrožena z županijo Pešta. Urbano območje Budimpešte šteje okoli 2,5 milijona (vanj spada tudi največje satelitsko mesto Érd), metropolitanska regija pa več kot 3 milijone ljudi, kar jo uvršča med največja srednjeevropska mesta.
Blatno jezero
Blatno jezero (madžarsko Balaton, nemško Plattensee) je jezero v zahodnem delu Madžarske in hkrati tudi največje jezero v srednji Evropi. Poleg Nežiderskega jezera je to tudi edino srednjeevropsko stepno jezero. Nahaja se nekaj več kot 80 km jugozahodno od Budimpešte oz. okoli 70 km vzhodno od meje s Slovenijo pri Lendavi.
Terme
Madžarska je slavna po toplih termah, in toplicah, saj je hribovje ob zahodnem delu Donave nastalo zaradi ognjeniškega delovanja.
Višegrad
Višegrad (madžarsko Visegrád, slovaško Vyšehrad) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada v okrožje Szentendre županije Pešta. Leži severno od Budimpešte, na desnem bregu Donave. Višegrad je znan po ostankih poletne zgodnjerenesančne palače kralja Matija Korvina in srednjeveške citadele.
