Črna gora je majhna država Balkanskega polotoka ob Jadranskem morju. Črna gora meji na Hrvaško in Bosno na severu, na severovzhodu na Srbijo, na vzhodu na Kosovo in Albanijo na jugu. Njen celoten zahodni in južni del sestavljajo kamnite in peščene plaže Jadranskega morja. Poleg tega je Črna Gora obiskana predvsem zaradi njene naravne lepote in raznolikosti ter mnogih lepih peščenih plaž, ki jih mnogi označujejo kot najboljše na Jadranu.
Črna gora je zanimiva destinacija od severnega dela države, ki je glede na klimo in konfiguracijo terena precej podoben Sloveniji. Omeniti velja nacionalni park Durmitor – Žabljak z reko Taro, številne samostane in dramatično zgodovino Črne gore v obdobju osamosvajanja izpod turškega imperija. Za naše popotnike pripravljamo številne programe po meri, med njimi tudi priljubljen “Črnogorski venec”.
Črnogorci so južni Balkan so naselili v 7. stoletju. Prva državna tvorba na območju današnje Črne gore se je imenovala Duklja oziroma Sklavinija, njeno središče je predstavljalo območje okoli Skadarskega jezera.
Razvoj Duklje je tesno povezan z njenim bojem za neodvisnost z Bizantinci, vse do konca 10. stoletja in kneza Vladimirja pa ni veliko podatkov o Duklji in njenih vladarjih. Legenda o mučeniški smrti Vladimirja je še vedno sestavni del črnogorske kulture, od tistega časa pa je ime Duklja nadomestilo ime Zeta.
Leta 1042 so Črnogorci pod vodstvom kneza Vojislava premagali Bizantince, kar je pripomoglo k nadaljnjemu razvoju Zete, in Bizantinci so pozneje priznali njeno suverenost in neodvisnost. Leta 1077 je knez Mihail od takratnega katoliškega papeža dobil naziv kralja in Zeta je postala kraljevina. V naslednjih stoletjih se je tesno povezala s srbsko dinastijo, v drugi polovici 14. stoletja pa se je oddaljila od srbske oblasti in postala samostojna fevdalna država pod vodstvom dinastije Balšić in pozneje dinastije Crnojević, pod katero se je zelo razcvetela. Takrat se za tamkajšnje prebivalce tudi pojavi ime Črnogorci. Zaradi vse močnejših napadov Turkov se je obseg takratne Črne gore zelo zmanjšal, Ivan Crnojević pa je preselil prestolnico v Cetinje.
Leta 1496 so območje zasedli Turki in Črno goro vključili v Skadarski sandžak. Njen status je bil poseben, saj je bila organizirana kot teritorialna in upravna enota z veliko stopnjo avtonomije. Na začetku 18. stoletja je Črna gora spletla močne vezi z Rusijo, ki so ju z občasnimi prekinitvami vezale vse do danes.
Ostrog je za balkanske pravoslavne vernike “Jeruzalem”. Impresivna gradnja v skali posvečena svetniku sv. Vasilij Ostroškem.
Odločilno vlogo v razvoju Črne gore je odigral vladika Petar I. Petrović (1784-1830), ki je po mnenju mnogih najpomembnejša politična osebnost v zgodovini države. Pod njegovim vladanjem je Črna Gora okrepila neodvisnost, konec stoletja pa se je tudi dokončno rešila Turkov. Petroviću je uspelo združiti prebivalce, ki so pripadali različnim plemenom, postavil pa je tudi temelje moderne države in državne uprave. Njegov naslednik vladika Petar II. Petrović Njegoš (1830-1851) je bil zadnji črnogorski politični voditelj, ki je bil hkrati tudi verski poglavar, velja pa tudi za največjega črnogorskega pesnika. Nadaljeval je delo svojega predhodnika, s številnimi potovanji po Evropi pa je tudi utrdil sloves Črne gore kot samostojne države po vsej celini.
V 19. stoletju se je Črna gora ozemeljsko razširila in gospodarsko okrepila, bila je najuspešnejša balkanska država v boju z Turki, saj se je uprla njihovemu zavzetju, na berlinskem kongresu 1878 pa so evropske velesile tudi de facto potrdile njeno samostojnost. Leta 1910 je ob splošnem odobravanju Evrope postala kraljevina, a je bila po prvi svetovni vojni priključena k Srbiji in prvič po dolgih stoletjih je njeno ime izginilo s političnega zemljevida Evrope.
Lovčen z mavzolejem predstavlja simbol obstoja in odpora Črnogorcev.
Kljub različnim preoblikovanjem in reorganizaciji Kraljevine Jugoslavije Črna gora ni bila zadovoljna s svojim položajem. Po koncu druge svetovne vojne je postala ena izmed šestih enakopravnih republik v novi konfederaciji. Po razpadu Jugoslavije je Črna gora od leta 1992 naprej skupaj s Srbijo sestavljala Zvezno republiko Jugoslavijo, leta 2003 pa se je skupna država Srbov in Črnogorcev preimenovala v Srbijo in Črno goro. Državi sta se s spremembo ustave združili v ohlapno skupnost z večjo avtonomnostjo za obe republiki.
Leta 2006 je so prebivalci Črne gore na referendumu odločili, da je Črna gora postala ponovno samostojna država z nasledstvom v vseh mednarodnih organizacijah.
Črna gora leži v jugovzhodni Evropi, na Balkanskem polotoku in je raznolika glede na konfiguracijo terena.. Na zahodu meji s Hrvaško, na severu z Bosno in Hercegovino, na vzhodu s Srbijo in na jugu z Albanijo. Od Italije jo loči Jadransko morje. Dolžina kopenske meje je 614 km, dolžina morske meje pa 293,5 km. Črna gora je terensko razgibana saj imamo na eni strani gorski svet Durmitorja in Prokletij, na drugi strani pa kraški svet, ki se strmo spušča na obalni del. Za razliko od sosednje Hrvaške, Črna gora nima večjih otokov.
Črna gora ima na obalnem in priobalnem delu izjemno blago mediteransko klimo z sončnimi dnevi. Prevladujoče so tri vrste podnebja in sicer morsko, celinsko in gorsko. Najtoplejše mesto je Podgorica, ki ima v primerjavo z obalo približno 2 – 3 stopinje višjo temperaturo. Če je na eni strani tipična mediteranska klima z visokimi temperaturami, je na severu in vzhodu Črne gore hladneje, zime so dolge in sneg traja vse do pomladnih mesecev.
Črnogorska kulinarika se sklada z reliefom pokrajine, na mizi se streže tisto kar narava ponuja. Je mešanica kulinarike Mediterana in jedi, ki so značilne za sever države. Priporočamo vam jedi kot so pečena jagnjetina izpod peke, pivski kajmak, bistro ribjo juho, pečenega krapa. Vse to se kombinira z Vrancem ali Krstačom, ki uspeva v vinorodnih delih države. Med sladicami priporočamo sirnico, ali katerega od sadežev, ki uspeva v mediteranski klimi. Kulinarika severa Črne gore je pogojena s klimo in bogatimi pašniki gorovja Durmitor in Bjelasica. V tem delu prevladujejo mlečni proizvodi in meso iz planin. Tipična za ta del je jagnjetina izpod peke in postrvi pripravljene na žaru ali kislem mleku. Specialiteta tega dela Črne gore je raznovrstna divjačina.
Skadarsko jezero je največje jezero na Balkanskem polotoku in se nahaja na meji med Albanijo in Črno goro. 2/3 jezerske površine pripada Črnogorcem z večjim mestom Virpazarjem, 1/3 površine jezera pa Albancem z mestom Skadar, po katerem nosi jezero tudi ime. Na jezeru je tudi 50 otokov.
Samostan Ostrog je samostan srbske pravoslavne cerkve umeščen vertikalno v skalo visoko na planini Ostroška greda. Posvečen je Svetemu Vasiliju, v njem najdemo številne relikvije. Samostan je v bližini mesta Nikšič, z čudovitim panoramskim pogledom iz višine 900 metrov.
Sredi nacionalnega parka Durmitor se nahaja Črno jezero s kristalno čisto vodo in klimo je ena najbolj obiskanih destinacij na severu Črne gore.
Lovčen je najbolj prepoznavna gora v Črni gori, leta 1952 je bila razglašena za narodni park v površini 6.220 hektarjev. Gora se strmo vzpenja iz jadranskega morja in ustvarja znamenit zaliv Boko Kotorsko. Lovčen za Črnogorce predstavlja narodni simbol. Lovčen je tudi tesno povezan z zgodovino Črne gore iz širšega območja Lovčena izhaja kar sedem vladarjev dinastije Petrovič.
Tara je sicer s svojimi 158 kilometri najdaljša reka v Črni gori ter hkrati ena od najlepših in najbolj izzivalnih nasploh. Njena edinstvena soteska, ki je svetu znana kot najgloblja in najbolj strma rečna soteska v Evropi, privlači turiste in avanturiste z vseh strani. Zaradi njene čistoče jo ljubitelji kličejo “solza Evrope”.
Sveti Stefan je mondeno hotelsko naselje na skalnem otočku 9 km jugozahodno od Budve, v katerem prebiva 411 stalnih prebivalcev in najpomembnejše turistično središče Črne gore. S kopnim je povezan z ozkim jezikom peska, ki ga je naplavilo valovanje morja. Nasip je bil kasneje utrjen z zidom. Znan kot ekskluzivno letovišče, na polotok so možni vstopi samo v okviru vodenih skupin.
