Romunija, je mistična dežela na jugovzhodu Evrope. Je mnogo več kot domovina najbolj znanega vampirja na svetu, grofa Vlada Tepeša, po katerem je nastala zgodba o Drakuli. Država na skoraj 240.000 kvadratnih kilometrih premore številne zanimive turistične destinacije. V zadnjem desetletju Romunija doživlja pravi turistični »boom«.
Romunija je jugovzhodna evropska država, znana po gozdnatem območju Transilvanije, obdanem s Karpati. Njegova ohranjena srednjeveška mesta vključujejo Sighişoaro in številne utrjene cerkve in gradove, zlasti grad Bran na pečini, ki je dolgo povezan z legendo o Drakuli. Bukarešta, glavno mesto države, je kraj ogromne vladne stavbe Palatul Parlamentului iz obdobja komunizma.
Romunija je bila naseljena že v kameni dobi, saj je slovela po bogati prsti in rudah. Človeški ostanki, ki jih najdemo v Peštteri cu Oase (‘Jama s kostmi’), so radiokarbonsko datirani pred približno 40.000 leti in predstavljajo najstarejšega znanega Homo sapiensa v Evropi. Romuni so potomci dveh velikih antičnih ljudstev: Getodakijcev in Rimljanov.
Romunija je destinacija tradicije, ki jo označujejo številni muzeji. Eden od njih je reprezentativni muzej na prostem Astra v bližini zgodovinskega mesta Sibiu.
V starem veku je bilo področje Romunije znano pod imenom DACIA. V srednjem veku so Romuni živeli v treh kneževinah: Vlaška (romunsko Ţara Românească – ‘Romunska dežela’), Moldavija (romunsko Moldova) in Transilvanija (Sedmograška). Romunija je ostala nevtralna v prvih dveh letih prve svetovne vojne.
Po skrivni Bukareštanski pogodbi leta 1916, v skladu s katero bi Romunija od Avstro-Ogrske pridobila ozemlja z večino romunskega prebivalstva, se je pridružila silam Antante in vojno napovedala 27. avgusta 1916. Med obema svetovnima vojnama se je parlamentarna Romunija preobrazila v fašistično diktaturo, ki se je v 2. svetovni vojni borila na nemški strani. 30. decembra 1947 je novo izvoljena komunistična partija ukinila kraljevino in proglasila Ljudsko republiko Romunijo. Leta 1989 je božična revolucija zrušila komunistični diktatorski sistem.
Ena od znamenitih in zanimivih destinacij je “Veselo pokopališče” v vasici Sapanca.
Po padcu diktature je Romunija postala parlamentarna demokracija. Romunija je junija 1993 zaprosila za članstvo v Evropski uniji in leta 1995 postala pridružena članica EU, država pristopnica leta 2004 in polnopravna članica 1. januarja 2007.
Romunija je največja država v jugovzhodni Evropi in dvanajsta največja država v Evropi. Teren se približno enakomerno porazdeljen med gore, hribe in ravnine.
Karpati prevladujejo v središču Romunije, s 14 gorskimi območji, ki dosegajo nad 2000 m nadmorske višine, najvišji pa je vrh Moldoveanu z 2444 m. Obkrožajo jih moldavske in transilvanske planote ter Panonska nižina in Vlaško nižavje. Okoli 47% območja Romunije je pokrito z naravnimi in polnaravnimi ekosistemi. V Romuniji je skoraj 10.000 km2 narodnih parkov in trije biosferni rezervati. Reka Donava tvori velik del meje s Srbijo in Bolgarijo ter se steka v Črno morje, kjer tvori delto Donave, ki je druga največja in najbolje ohranjena delta v Evropi, pa tudi biosferni rezervat in je na seznamu svetovne dediščine zaradi biotske raznovrstnosti. Na 5.800 km2 je delte Donave največje neprekinjeno močvirje v Evropi in podpira 1688 različnih rastlinskih vrst.
Romunija ima eno največjih območij neprekinjenega gozda v Evropi, ki pokriva skoraj 27% ozemlja. V državi je bilo ugotovljenih približno 3700 rastlinskih vrst, od katerih je do danes na seznamu 23 naravnih spomenikov, 74 izginulih, 39 ogroženih, 171 ranljivih in 1253 redkih.
Zaradi svoje oddaljenosti od odprtega morja in položaja na jugovzhodnem delu evropske celine ima Romunija zmerno in celinsko podnebje s štirimi različnimi letnimi časi. Povprečna letna temperatura na jugu je 11 ° C in na severu je 8 ° C. Poleti se povprečne najvišje temperature v Bukarešti dvignejo na 28 ° C, temperature na 35 ° C pa so precej pogoste v nižjih ležečih predelih države. Pozimi je povprečna najvišja temperatura pod 2 ° C. Padavine so povprečne, z več kot 750 mm letno le na najvišjih zahodnih gorah, medtem ko okoli Bukarešte pade približno 600 mm. Obstaja nekaj regionalnih razlik: v zahodnih delih, kot je Banat, je podnebje blažje in ima nekaj sredozemskih vplivov, v vzhodnem delu države je bolj izrazito kontinentalno podnebje. Črno morje ima tudi v Dobruji vpliv na podnebje v regiji.
Romunska kuhinja ima nekaj podobnosti z drugimi balkanskimi kuhinjami kot so grška, bolgarska in turška kuhinja. Ciorbă (enolončnica) vsebuje široko paleto kislih juh, medtem ko so mititei (vrsta čevapčičev), mămăligă (podobno polenti) in sarmale (vrsta sarme) pogosto uvrščene med glavne jedi. Najpogostejše meso je svinjina, piščanec in goveje meso, priljubljena je tudi jagnjetina in ribe. Določeni tradicionalni recepti so izdelani v neposredni povezavi s prazniki: chiftele (čufti), tobă (vrsta tlačenke) in tochitura (vrsta golaža) ob božiču; drob, pască (matzo – kruh) in cozonac (sladko pecivo) na Veliko noč in druge romunske praznike. Ţuică je močno žganje, ki doseže 70-odstotno vsebnost alkohola in je tradicionalna alkoholna pijača v državi; predstavlja kar 75% nacionalnega pridelka (Romunija je ena največjih proizvajalcev sliv na svetu). Tradicionalne alkoholne pijače so tudi vino, rachiu, palincă in vişinată, tudi poraba piva se je v zadnjih letih močno povečala.
Constanta – Romunsko Črno morje kjer se nahajajo kilometri peščenih plaž, antični spomeniki, vinogradi in sodobna naselja vabijo potnike, naj resno razmislijo o obali Črnega morja Romunije kot svojo poletno počitniško destinacijo. Plaže, ki se raztezajo od Mangalia do Mamaia, prepredena z drobnimi kraji in hoteli in številnimi športnimi in zabavnimi vsebinami. Glavna letovišča Romunije so osredotočena na 45 milj od finih peščenih plaž in vključujejo:Mamaia, Eforie, Neptun, Jupiter, Venera, Saturn in Mangalia. Črno morje – Mamaia, Beach ImageThe črnomorska obala je že dolgo znana po zdravilnih učinkih artritisa, revmatičnih, in živčnih bolezni. Eforie Nord in Mangalia so zdravilišča specializirani za blatne kopeli (blato je vzeto iz slanega jezera v vodah tega območja), kot tudi v svetovno znani “GEROVITAL” in “aslavital” originalnih pomlajevanja zdravljenja. Popotniki v črnomorski obali Romunije se lahko pridružijo tudi organiziranim izletom na številnih lokacijah v državi, vključno delti Donave, poslikanih samostanov Bucovina, do glavnega mesta Bukarešte, ali najbližjih mest Bolgarije, Grčije in Turčije.
Samostan Ostrog je samostan srbske pravoslavne cerkve umeščen vertikalno v skalo visoko na planini Ostroška greda. Posvečen je Svetemu Vasiliju, v njem najdemo številne relikvije. Samostan je v bližini mesta Nikšič, z čudovitim panoramskim pogledom iz višine 900 metrov.
Mogočna reka Donava teče 1788 milj od njenih izvirov v nemškem Schwarzwaldu do Črnega morja. Tik pred izlivom v morje pa predstavlja drugi največji in najbolje ohranjenih evropskih delt: 2200 kvadratnih kilometrov rekah, kanalih, močvirja, drevo-obrobljen jezerih in Reed otokov. Delta Donave je Wildlife navdušence (zlasti ptica Stražar je) raj. dostop Romunija – Regije Zemljevid – Moldavija in Bucovina
Delta je mogoče raziskati kot del reke Donave Cruise, ali na enodnevne izlete z ladjo iz Tulcea, ki ima dobre hotele, restavracije, specializirane za ribje jedi in Muzeja delti Donave.
Srednja Romunija obsega vse kar je popularno in znano kot Transilvanija – mesto, ki takoj spominja na legendo grofa Drakule. Medtem ko je legenda, gotovo zanimiva in resnična turistična atrakcija, ima regija veliko več v ponudbi in to nekatera najbolje ohranjene evropska srednjeveška mesta, predvsem Sighisoara, Brasov in Sibiu.
Zbirka Romunskih gradov in utrdb morda najbolje ilustrira bogato srednjeveško dediščino države. Najbolj priljubljena vključujejo v 14. stoletje in to je Corvinesti grad, zgrajen na mestu nekdanjega rimskega tabora, elegantni 19. stoletja Peles gradu s svojimi 160 sobami, napolnjenih z neprecenljivim evropske umetnosti in, seveda, Bran grad, zgrajen sredi 1300s in legendarni dom BramaStoker-ja je grofa Drakule.
Nacionalni parki zajemajo obsežna področja določenega geografskega interesa ali izjemne naravne lepote. Imajo pomembno vlogo ohranjanja in nudijo zaščito za mnoge redke vrste živali in rastlin. Poleg ohranjanja narave, naravni parki Romunije prav tako igrajo pomembno vlogo pri ohranjanju lokalnih običajev, tradicionalnih obrti, zgodovinske poselitvene vzorce in regionalne arhitekture. Večina nacionalnih parkov romunskih ima vzpostavljeno ureditev za dejavnosti na prostem, z mrežo označenih poti in steze in nočitev, v domovih bodisi osebjem ali lokalnimi penzioni. Na občutljivih območjih, kjer je zaželeno, da bi omejili vpliv obiskovalcev, poti in nastanitve so minimalne.
Najbolj slikoviti zakladi Romuniji so pobarvani Samostani v Bucovina (v severovzhodni Romuniji). Njihove poslikane zunanje stene so okrašene s freskami iz 15. in 16. stoletja, ki vključujejo portrete svetnikov in prerokov, prizore iz Jezusovega življenja, podobe angelov in demonov iz nebes in pekla.
Danes je 70 naravnih zdravilišč Romunije za lajšanje mnogih zdravstvenih motenj in bolezni, vključno z revmatizmom, bolezni ledvic in jeter, bolezni dihal, srca, želodca in živčne bolezni, kot tudi prehrane, presnove in ginekoloških obolenj. Romunija je dom za več kot eno tretjino evropskih mineralnih in termalnih vrelcev. Glavna zdravilišča Romunije so: Mangalia Neptun, Eforie Nord, Covasna, Slanič Moldavija, Vatra Dornei, Borsec, Herculane, Buziaş, Sovata, Bazna, Ocna Sibiului, Baile Felix, Tusnad, Călimăneşti in Govora.
Srednjeveška mesta, utrjene cerkve, poslikani samostani, lesene mojstrovine in starodavne ruševine Dacian so samo nekatere od zanimivosti, ki sestavljajo Romunije izjemno kulturno dediščino.