Opis
Švica velja za državo višjega standarda ter uglajenosti in slovi po svoji politični in vojaški neodvisnosti. Velja za državo s tradicijo mednarodnega povezovanja, zato v njej najdemo sedež marsikatere mednarodne organizacije.
V 2. stoletju pr. n. št. so območje današnje Švice naseljevala keltska plemena, med katerimi so bili najbolj znani Helveti. Po porazu proti Rimljanom pod vodstvom Julija Cezarja leta 58 pr. n. št. je ozemlje postalo del Rimskega imperija. Rimska oblast je prinesla razvoj mest, kot so Aventicum (današnji Avenches), in razvejanih cestnih omrežij, ki so povezovala pomembne trgovske poti. Rimljani so območju vtisnili svojo kulturno in gospodarsko dediščino, ki je vidna še danes.
Grad Chillon, zgrajen v 12. stoletju ob Ženevskem jezeru blizu Montreuxa, je bil nekdaj rezidenca savojskih knezov in danes velja za srednjeveško mojstrovino s čudovito lego, bogato zgodovino in gotsko arhitekturo.
Po propadu Rimskega imperija v času preseljevanja narodov (5. in 6. stoletje) so večji del Švice poselila germanska plemena Alemani, jugozahodni del pa Burgundi, kar je določilo jezikovno mejo med nemško in francosko govorečimi območji. V zgodnjem srednjem veku je Švica postala del Frankovske države, kasneje pa je pripadala rimsko-nemškemu cesarstvu.
Leta 1291 so trije kantoni – Uri, Schwyz in Unterwalden – sklenili znamenito “večno zvezo” za obrambo pred Habsburžani, kar velja za začetek Švicarske konfederacije. Po zmagi nad avstrijsko vojsko pri Morgartenu (1315) in kasnejših zmagah pri Sempachu (1386) in Näfelsu (1388) se je zveza razširila z vključitvijo novih kantonov, kot so Zürich, Bern in Luzern. V švabski vojni leta 1499 se je zveza dejansko osamosvojila od rimsko-nemškega cesarstva, kar je bilo formalno potrjeno z vestfalskim mirom leta 1648.
Švicarska garda, ustanovljena leta 1506, je najmanjša in najstarejša stalna vojska na svetu. Njena glavna naloga je zaščita papeža in Vatikana, znana pa je po barvitih uniformah in strogih pogojih za pripadnike.
Obdobje reformacije v 16. stoletju je Švico razdelilo na protestantske (npr. Zürich, Bern) in katoliške kantone (npr. Luzern, Fribourg). Kljub verskim sporom je konfederacija ostala celovita. V času napoleonskih vojn je bila leta 1798 ustanovljena centralizirana Helvetska republika, vendar je ta kmalu razpadla zaradi sporov med federalisti in unitaristi. Leta 1803 je bil sprejet Mediacijski akt, ki je Švico ponovno preoblikoval v konfederacijo z avtonomnimi kantoni.
Leta 1848 je bila sprejeta moderna ustava, ki je Švico preoblikovala v zvezno republiko. Od takrat je država vzpostavila politiko nevtralnosti, ki je bila ključna v času svetovnih vojn. Danes je Švica znana po stabilnosti, neposredni demokraciji in bogati kulturni raznolikosti.
Površina Švice meri 41 293 km2 in je razdeljena na 20 kantonov in 6 polkantonov. Švica ima 7 118 000 prebivalcev, poselitev pa je dvakrat tolikšna kot v Sloveniji. Podnebje je zmerno toplo, zelo pa se spreminja glede na nadmorsko višino. Uradni jeziki so nemščina, ki jo govori večina prebivalstva, francoščina, italijanščina in pa retoromanščina. Versko opredeljenih je 90% prebivalcev, od tega 46% katoličanov, 40% protestantov in 4% ostalih verstev. Gorstvo obsega približno 20% vseh Alp. Najvišji vrh je 4 634 metrov visok Dufourspitze. Vodovje: reke se iztekajo v 3 morja. Najdaljša reka je 1 320 km dolg Ren. Veliko je jezer ledeniškega nastanka in pa nekaj ledenikov. Dve najbolj pomembni geografski značilnosti Luzerna sta jezero Luzerne in gora Pilatus (2 129 m).
Švica ima zmerno podnebje, ki pa se razlikuje po različnih delih države glede na relief. Na severu države prevladuje gorsko podnebje med tem ko na jugu govorimo o sredozemskem podnebju. Pozimi je pogost pojav inverzija, zato doline ostanejo tudi po več tednov brez sonca. Na severni strani Alp pa je karakterističen suh in topel veter fen. Za obale jezer pa je značilna izrazito blaga klima.
Švicarska kuhinja je odraz njenega geografskega položaja ter združuje vplive nemške, francoske in italijanske kulinarike. Glavni sestavini sta sir in krompir, ki sta osnova številnih tradicionalnih jedi. Kuhinja se razlikuje po regijah, kjer prevladujejo značilnosti, povezane z jezikovnimi območji, vendar nekatere jedi uživajo priljubljenost po vsej državi.
Krompirjeve jedi so zelo razširjene. Ena najbolj znanih je rösti, preprosta krompirjeva pita, ocvrta na maslu ali masti. Rösti izvira iz kantona Bern, kjer so jo kmetje nekoč jedli za zajtrk, danes pa je priljubljena jed, ki jo najdemo tudi v restavracijah.
Sir je nepogrešljiv del švicarske kuhinje, saj je država znana po proizvodnji kakovostnih sirov, kot so ementaler, gruyère, tête de moine in raclette. Raclette pripravljajo s posebnimi grelniki ali nad ognjem, pri čemer stopljen sir postrežejo s krompirjem v oblicah ter kislimi prilogami, kot so vložene kumarice, čebulice in sveža paprika.
Druga priljubljena jed je fondue, topljeni sir, ki ga postrežejo v keramični posodi, imenovani caquelon. V sir se pomakajo kosi kruha, kar ustvari družaben obrok, primeren za širšo družino ali prijatelje.
Oba načina – raclette in fondue – omogočata preprosto in zabavno pripravo obroka, kjer se gostitelj lahko sproščeno druži z gosti. Švicarska kuhinja tako ne izstopa le zaradi okusov, temveč tudi zaradi svoje družabne narave, ki združuje ljudi ob preprostih, a izjemno okusnih jedeh.
Basel
Basel je kulturno središče Švice, ki se ponaša z bogato zgodovino in dinamično sodobnostjo. Njegovo staro mestno jedro očara z ozkimi tlakovanimi ulicami, čudovitimi mestnimi hišami in znamenitostmi, kot je katedrala Münster, ki ponuja razgled na reko Ren. Mesto je znano tudi po svojih umetniških dogodkih, med katerimi izstopa Art Basel, ter po priznanih muzejih, kot sta Kunstmuseum Basel in Fondation Beyeler.
Pilatus Kulm
Gora Pilatus Kulm, ki se dviga nad Lucernom, je priljubljena destinacija za ljubitelje narave in razgledov. Do vrha lahko pridete z najbolj strmo zobato železnico na svetu ali z žičnico, kar je samo po sebi nepozabno doživetje. Na vrhu vas pričakajo čudoviti panoramski pogledi na Alpe in Lucernsko jezero ter številne možnosti za pohodništvo in raziskovanje.
Bern
Bern, glavno mesto Švice, navdušuje z edinstveno mešanico zgodovinskega šarma in sodobnega utripa. Njegovo staro mestno jedro, ki je pod Unescovo zaščito, se ponaša z dolgimi arkadami, Zytglogge stolpom, kjer lahko občudujete astronomsko uro, in čudovitimi vodnjaki. Mesto je znano tudi po svojem medvedjem parku, simbolu Berna, ter po reki Aare, ki ga obdaja in ponuja osvežujoče aktivnosti v poletnih mesecih.
Lucerne
Lucerne je slikovito mesto, ki se nahaja ob obali Lucernskega jezera, obkroženo z Alpami. Med najbolj znanimi znamenitostmi sta Kapeljski most (Kapellbrücke), najstarejši leseni most v Evropi, in Levji spomenik (Löwendenkmal), ki simbolizira pogum švicarskih vojakov. Mesto je odlično izhodišče za obisk bližnje gore Pilatus ali raziskovanje jezera z ladjo. S svojo arhitekturo, bogato zgodovino in spektakularno naravo Lucerne privablja obiskovalce z vsega sveta.
