Pršut in Teran

Iz odhodnih mest vožnja proti Krasu, si bomo v tipični kraški oštariji privoščili jutranjo kavo in doživeli utrip življenja Kraševcev.

Posebnost Krasa so kraške jame, ki so nastale zaradi specifične sestave tal, zato si bomo ogledali najstarejšo turistično jamo Vilenica. Jama Vilenica je nastala v krednih apnencih lipiške formacije in poteka v smeri proti jugovzhodu. Najdbe v jami dokazujejo bivanje že v pradavnini. Prvi turistični obiski jame so zavedeni leta 1633, kar opredeljuje jamo kot najstarejšo turistično jamo v Evropi. Takrat je grof Petač (Benvenut Petazzi) dal jamo v upravo bližnji lokavski župniji. Kljub temu, da jama ne spada med večje, obiskovalce očara s kapniškim bogastvom, ki so ga opisovali pisatelji in opevali pesniki. Fotografija jame Vilenica je leta 2003 tudi krasila znamko Pošte Slovenije.

Naše raziskovanje Krasa bomo nadaljevali s spoznavanjem kraškega pršuta, ki spada v skupino sredozemskih pršutov in nosi evropsko zaščiteno geografsko oznako. Takšna oznaka pomeni, da je kraški pršut nastajal ob naravnih danostih in klimatskih pogojih pokrajine. Svoj specifični pečat je kraškemu pršutu dala tradicija, ki temelji na prenosu tradicije Kraševcev iz roda v rod. Kraški pršut je bil v zgodovini Kraševcev tudi vzporedna “valuta”, s katero so Kraševci trgovali v bližnji Italiji. Ogledali si bomo procese pridelave in zorenja kraškega pršuta, ki ga bomo ob koncu ogleda degustirali.

Naša naslednja postojanka bo ogled Štanjela, prepoznavnega kraškega bisera, kjer vsak kamen govori svojo zgodbo. Grad Štanjel je z edinstveno vpetostjo vasice, obzidja in mogočnega gradu uprizoril edinstveno kraško podobo na enem mestu. Sprehodili se bomo skozi ulice vasice in povzpeli na obzidje gradu, ki nam nudi razkošni pogled na okolico. Ogled Štanjela bo zaokrožil ogled Ferrarijevega vrta, ki ga je zasnoval arhitekt Maks Fabiani. Ferrarijev vrt, danes kulturni spomenik državnega pomena, se je arhitekturno in materiali prilagajal obliki terena. S svojimi zapletenimi vodovodnimi sistemi je svojstven tehnični načrt, kako upravljati z vodo, ki je na Krasu zaradi sestave tal v stalnem pomanjkanju.

Naše popotovanje bomo nadaljevali v osrčje Krasa, kjer si bomo vzeli čas za postanek pri tipični kraški hiši z dvoriščem (borjačem), in cerkvi, ki nas bo očarala s tipično arhitekturno postavitvijo. Nato si bomo vzeli čas za tradicionalno kraško kosilo. 

Naš zaključek kraškega popotovanja bo v priznani vinski kleti, kjer bomo pobližje spoznali Teran, še drugo posebnost našega Krasa. Teran je vino, ki se prideluje iz trte refošk in je pridelano na ozemlju slovenske Kraške planote. Poseben vonj in okus mu daje kraška zemlja, zato ima teran številne sestavine, ki v odmerjenih količinah delujejo zdravilno na človeški organizem. Zdravilnost Terana je znana skozi stoletno zgodovino. V času Marije Terezije je bil Teran v rabi kot zdravilo, ki se ga je v 2 decilitrih prodajalo v lekarnah za slabokrvne in nosečnice.

Ob strokovno vodenem ogledu kleti bomo spoznali, kje in kako nastaja Teran. Izbrana vina, ki zorijo v njihovih kleteh so del večstoletne dediščine vinarstva in vinogradništva. Po ogledu kraške kleti, ki je doživetje samo po sebi, bomo nadaljevali z bogato vodeno degustacijo.