Opis
Slovenija je atraktivna destinacija, ki na enem mestu združuje razgibane pokrajine, bogato ljudsko izročilo in vrhunsko kulinariko. Slovenija je po mednarodnih merilih Zelenih destinacij, prva država, ki je postala zelena destinacija sveta. Leži v osrčju Evrope, na stičišču Alp, Mediterana, Krasa in Panonskega sveta. Obiščite živahno in urejeno glavno mesto Ljubljana v središču države, od tod pa se preprosto odpravite v zdravilne termalne vode panonskega sveta, v podzemni kraški svet, na gorske vrhove Alp ali v objem obmorskega Mediterana. Prepričani smo, da boste na naših izletih in potovanjih doživeli Slovenijo v vsem tistem, kar jo dela tako posebno in turistično zanimivo destinacijo. Številne informacije o Sloveniji najdete na strani Nacionalne turistične organizacije. Preverite nekatere naše ponudbe izletov po Sloveniji.
Slovanski predniki današnjih Slovencev so se na ozemlje Slovenije naselili v 6. stoletju. V 7. stoletju se je oblikovala Karantanija, prva država alpskih Slovanov. Leta 745 je Karantanija v zameno za obrambo proti Obrom priznala bavarsko nadoblast, medtem ko je notranjo samostojnost ohranila do preoblikovanja v frankovsko grofijo leta 828. V 14. stoletju je spadala večina današnjega slovenskega ozemlja v posest Habsburžanov, kar je pozneje postala Habsburška monarhija. Slovensko ozemlje je bilo razdeljeno na dežele: Kranjsko, Trst, Istro, Goriško, Koroško in Štajersko.
OŠ “Brihtna glava” – Atraktivna animacija s spoznavanjem zgodovine Bele krajine.
V letu 1848 so v Pomladi narodov med številnimi narodi tudi Slovenci s političnim programom zahtevali Zedinjeno Slovenijo.
Velika planina je zakladnica nacionalne kulture Slovenije.
Z razpadom Avstro-Ogrske leta 1918 so južnoslovanski narodi nekdanje dvojne države 29. oktobra 1918 razglasili narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne države Slovencev, Hrvatov in Srbov s središčem v Zagrebu. Nevarnost s strani Italije, ki je zasedla Primorsko in Istro ter dele Dalmacije, in pritisk Srbov po združitvi v skupno državo sta botrovali 1. decembra 1918 združitvi Države SHS s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je 1929 preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo. Kraljevina Jugoslavija je med 2. svetovno vojno razpadla, Slovenci pa so se pridružili Demokratični federativni Jugoslaviji, uradno razglašeni 10. avgusta 1945. Država se je 29. novembra 1945 preimenovala v Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo (FLRJ) in še kasneje leta 1963 v Socialistično federativno republiko Jugoslavijo (SFRJ).
Današnja Slovenija je na osnovi plebiscitne odločitve razglasila svojo neodvisnost od SFRJ 25. junija 1991 in jo ubranila z dvotedensko vojno za samostojnost.
Geografsko leži Slovenija v srednji oziroma jugovzhodni Evropi (odvisno od definicije), na stičišču Alp, Dinarskega gorstva, Panonske nižine in Sredozemlja. Podnebje je mešanica vplivov alpskega, sredozemskega in celinskega podnebja. Polovico njene površine pokrivajo gozdovi. V severozahodnem delu države prevladujejo Alpe z najvišjim vrhom Triglavom (2864 m). V smeri proti morju se razprostira pokrajina Kras. Njen podzemeljski svet skriva najveličastnejše podzemne galerije v Evropi. Postojnska jama in Škocjanske jame, ki so jih izklesale podzemeljske vode, skrivajo lepoto kapnikov. Slednje so tudi na Unescovem seznamu kulturne in naravne dediščine.
Več kot polovico površine, 1.076.474 ha, pokrivajo gozdovi (v Evropi imata več gozdov samo še Finska in Švedska).
Slovenija ima zaradi lege v zmernih geografskih širinah na prehodu Alp v Dinaride in Sredozemlja v Panonsko kotlino izrazito prehodno podnebje, ki je posledica sovplivanja morskih in celinskih zračnih gmot. Na lokalne podnebne razmere ima precejšen vpliv tudi velika reliefna pestrost in višinska razčlenjenost površja.
Na slovenskem ozemlju prihaja do stika in prepletanja gorskega (alpskega), sredozemskega in celinskega podnebja. Za vse tri podnebne tipe je značilna netipičnost, če jih primerjamo s pravim gorskim, sredozemskim ali celinskim podnebjem, s prepletanjem njihovih glavnih značilnosti, zato jim pogosto dodajamo predpono »sub« (submediteransko, subkontinentalno, submontansko podnebje) ali jih označujemo za »zmerno« (sredozemsko, gorsko, celinsko). Izrazita prehodnost podnebnih tipov otežuje podnebno členitev in določanje meja med tipi in podtipi podnebij, pa tudi poimenovanje.
Okusi Slovenije so v Alpah drugačni kot ob obali Jadranskega morja, na Krasu se razlikujejo od tistih v Panonski nižini, hkrati pa ima vsaka pokrajina še svoja zaokrožena gastronomska območja. Slovenija ima kar 170 prepoznavnih jedi! Njihova značilnost je, da so pripravljene iz lokalno pridelanih sestavin. Odkrijte zaščitene in posebne slovenske sire, mesnine, klobase, olja, med in druga živila. Okušajte jedi, ki jih v različnih krajih Slovenije pripravljajo na svoj lokalni način.
Kobilarna lipica
Izvorna kobilarna plemenitih belih konj lipicancev je že od leta 1580 v Lipici, na Krasu. Najstarejša evropska kobilarna, ki brez prekinitve vzreja isto pasmo konj, je kulturnozgodovinski spomenik, ki ob obisku navduši tako s konjeniškimi doživetji kot s posebnostmi kraške pokrajine.
Najbolj obiskana kraška jama v Evropi
V Postojnsko jamo obiskovalce na ogled podzemnih kapnikov, galerij, dvoran in drugih stvaritev vode že več kot 140 let vozi legendarni vlak jamske železnice! Najbolj obiskana turistična kraška jama v Evropi je kraj, kjer se znova izlegajo tudi mladiči človeške ribice. Jama je povezana s Predjamskim gradom, največjim jamskim gradom na svetu.
Podoba raja pod Alpami
Bled in Blejsko jezero z edinim slovenskim otokom že stoletja privlačita iskalce posebne lepote. Na otok s cerkvijo, katere zvon je poseben poklon ljubezni, vozijo tradicionalni čolni – pletne. Najlepši razgled na jezero z otokom in alpske vrhove okoli njega ponuja grad na pečini nad jezerom, ki velja za eno najlepših poročnih prizorišč v Evropi.
Slana presenečenja Mediterana
Piranske soline, kjer še danes po starih postopkih nastajata tako sol kot vrhunski solni cvet, so bile vir razcveta Pirana – najlepšega mesta ob slovenski morski obali. Slikovito srednjeveško mesto, v celoti zavarovano kot kulturnozgodovinski spomenik, se stika z dvema krajinskima parkoma. V enem od njih preseneti tudi najvišji klif Jadranskega morja.
Miroljubne zgodbe ob najlepši reki
Dolina smaragdno zelene reke Soče, ki velja za eno najlepših in najbolje ohranjenih alpskih rek v Evropi, poleg neštetih naravnih lepot ohranja tudi pretresljivo dediščino 1. svetovne vojne. Tu je bilo prizorišče soške fronte, največjega gorskega spopada v zgodovini. Nad dolino s Potmi miru je Triglavski narodni park, največje slovensko območje varovane narave.
Pastirsko naselje na Veliki planini
Ob koncu pomladi na Veliki planini zažvenketajo kravji zvonci, ki naznanjajo prihod pastirjev. Pravljična planota z enim od največjih pastirskih naselij v Evropi vas vabi, da spoznate zanimivo življenje na planini in se okrepčate z mlečnimi dobrotami, ki jih pripravljajo za vas. Privoščite si sprehod med zelenicami, daljši pohod po planini ali gorsko kolesarsko turo.
Najstarejša trta na svetu
V osrednjem delu mesta Maribor, na Lentu, se nahaja najstarejša trta na svetu. Stara je več kot 400 let in je tudi edina rastlina z lastnim muzejem v Hiši Stare trte. V Mariboru lahko obiščete različne prireditve v čast stari trti, kot je Rez stare trte, Martinovanje in Festival Stare trte. In – ne boste verjeli – Stara trta ima tudi svojo himno, ki jo Mariborčani radi zapojejo.
Na oddih v krajinski park Logarska dolina
Logarska dolina je ena najlepših alpskih ledeniških dolin v Evropi. Harmonično sožitje med tradicijo, človekom in naravo, kakršno najdete na tem območju Solčavskega, je izjemno in ga doživite le redkokje. Oddih v mirnem okolju krajinskega parka lahko izkoristite za pohodništvo, kolesarjenje, jahanje, fotolov … Za uspešno upravljanje zavarovanega območja je park prejemnik nagrade CIPRA Prihodnost v Alpah.
