Opis destinacije
Češka ali nekoč Bohemija, je zemljepisno dežela v središču Evrope z velikim vplivom in viharno zgodovino v času srednjega veka. Je dežela impozantnih gradov, starih mestnih jeder, ki obiskovalce popeljejo v več kot 500 letno zgodovino države. Češka je dežela odlične kulinarike, zaradi tradicionalnih receptov za proizvodnjo piva je priljubljena destinacija za ljubitelje dobrega piva. Prestolnica Češke je Praga, je ena tistih destinacij, kamor se zaradi njene privlačnosti radi vedno znova vračamo.
Destinacija v osrčju Evrope, kamor se radi vedno znova vračamo
Zgodovina
Pričetek Češke zgodovine štejemo okoli 800.000 let pred našim štetjem, skozi ta del zgodovine številne in različne primitivne kulture pustile svoje pečat v celotni kameni dobi. Ta doba je trajala približno do leta 2000 pred našim štetjem. Najbolj znana kultura, prisotna na območju Češke v predzgodovinskem obdobju, je kultura Únětice. Območje Češke so naselili Kelti – ki so prišli v 5. stoletju pred našim štetjem. Eno od keltskih plemen so bili Boii (množina), ki je Češkim dal prvo ime Boiohaemum – latinsko za deželo Boii. Iz tega je obdobja se je kasneje oblikovalo staro ime za Češko – Bohemija.
V času velikih selitev narodov so Češko naselila slovanska plemena. Leto 623 zaznamuje nastanek prve znane države na Češkem, ko je Samo združil lokalna slovanska plemena, branil svoje dežele pred Avari in Franki. Iz tega obdobja je znana bitka pri Wogastisburgu leta 631 proti Frankom, ki so napadli Češko z zahoda.
Naslednja konstitutivna država, ki se je pojavila na Češkem po razpadu Samove države, je bila Velika Moravska. Središče njene moči je ležalo na območju Moravske in današnje zahodne Slovaške. Leta 836 sta takratno Veliko Moravsko obiskala Ciril in Metod – dva učenjaka iz Grčije, ki sta na Veliko Moravsko prinesla vpliv krščanstva in ustanovila prvo slovansko pisavo – Glagolico. Padec Velike Moravske je padla v 10. stoletju kot posledica invazije Madžarov.
Nova država se je oblikovala s krepitvijo plemena Premyslids, ki je ustanovilo vojvodstvo Češko. Vojvodstvo je obstajalo večinoma v vplivnem področju Vzhodne Frankonije in kasnejšega Svetega rimskega cesarstva. Vojvodstvo se je med vzhodno-zahodnim razkolom (Velika shizma) postavilo na stran rimskokatoliške cerkve. Naslednji pomemben mejnik za zgodovino Češke je leto 1212, ko je vojvoda Otokar I. prejel dedni naslov kralja za svoje delo pri svetem rimskem cesarju Frideriku II. Dinastija Přemyslid je zamrla v začetku 14. stoletja in jo je zamenjala luksemburška. Najbolj pomemben med luksemburškimi vladarji je bil Karel IV., ki je bil izvoljen za cesarja Svetega rimskega cesarstva. Ustanovil je nadškofijo v Pragi in Karlovo univerzo , prvo univerzo severno od Alp in vzhodno od Pariza. V začetku 15. stoletja je velik vzpon na Češkem doživelo protireformatorstvo. Usmrtitev Jana Husa je sprožila husitske vojne in posledično verski razkol, ki jim je sledil.
Leta 1471 je češki prestol zasedla dinastija Jagiellon, ki je vladala dokler ni kralj Louis Jagiellon umrl v bitki pri Mohácsu leta 1526. Prazen prestol je bila zasedla habsburške vladarske hiše.Po smrti habsburškega cesarja Rudolfa II so izbruhnili verski in politični nemiri, kar je povzročilo drugo defenestracijo v Pragi. Posledica tega je bila tridesetletno vojno, ki je trajala v letih 1618–1648. Mnogi češki plemiči so podpirali protestantsko stran so izgubili ali jim je bila odvzeta lastnina. Sledila je germanizacija in rekatolizacija Češke.
Širjenje romantike v poznem 18. stoletju je vplivalo na nova gibanja in češki narodni preporod. Po letu 1948 so vodilni predstavniki češkega narodnega preporoda uveljavljali svoja politična prizadevanja za večjo avtonomijo Češke znotraj habsburške monarhije.
Začetek prve svetovne vojne je odprl možnost popolne neodvisnosti in oblikovanja suverene države. V sporazumu iz Clevelanda iz leta 1915 so češki in slovaški predstavniki dosegli svoj cilj, ustvariti skupno državo, ki bi temeljila na pravici ljudi do samoodločbe. Češkoslovaška republika je bila ustanovljena po kapitulaciji Avstro-Ogrske. Tako imenovana Prva republika je trajala le 20 let, ki jo je prekinil pričetek druge svetovne vojne. To je obdobje gospodarskega preporoda Češke na območju katere so v tem obdobju zrastli industrijski giganti avtomobilske, orožarske in kovinske industrije.
Češka je v 2. svetovno vojno vstopila kot del Češkoslovaške. Nemčija je z aneksijo, to je z nasilno priključitvijo, zavzela ozemlje današnje Češke in Slovaške. Nemci so to priključitev upravičevali z dejstvom, da v teh deželah živijo Nemci in da bi vsi Nemci morali živeti v isti državi, tako kot so to že storili z Avstrijo. Sprva so Nemci priključili le Sudete, to je del Češke, kjer so živeli pretežno Nemci.
To so potrdili z Münchenskim sporazumom, ki so ga podpisale Nemčija, Francija in Velika Britanija, čeprav so se Čehi in Slovaki hoteli upreti. Ker pa Velika Britanija ni bila pripravljena na vojno, so nagovorili Francoze naj podpišejo sporazum in tako so Sudeti postali del Nemčije. Kmalu pa se je izoblikoval upor in z novim sporazumom so Nemci 16. marca 1939 okupirali Češko in ustanovili protektorat Češka-Moravska, Slovaška pa je postala satelitska država, kar pomeni, da so bili pod posrednim nadzorom Nemcev.
Med vojno je bilo na ozemlju Češkoslovaške velik upor. Eden največjih uspehov upora je bil atentat, izvršen na Reinharda Heydricha, pomembnega člana nacistične stranke, član SS-a in sodelavec Heinricha Himmlerja. Atentat je bil izvršen 27. maja 1942, izvršili pa so ga Čehi in Slovaki, katere so usposobili Britanci. Umrl je en teden kasneje zaradi gangrene v Pragi. Večino Češkoslovaške je osvobodila Rdeča armada Sovjetske zveze, le del zahodne Češko so osvobodili zavezniki. Prago so osvobodili Sovjeti 9. maja 1945
Po koncu druge svetovne vojne je oblast prevzela Češkoslovaška komunistična partija in Češkoslovaška postala članica Vzhodnega bloka. Avgusta 1968 so vojske Varšavskega pakta napadle Češkoslovaško, da bi preprečile nadaljnje poskuse reformacije komunističnega sistema. Konec leta 1989 je žametna revolucija zamenjala komunistični režim z demokratično Češko in Slovaško federativno republiko . Tri leta kasneje so se češki in slovaški predstavniki strinjali z razpadom Češkoslovaške in ustanovitvijo ločenih držav. Leta 2004 je Češka postala članica Evropske unije .
Geografija
Češka leži večinoma med zemljepisno širino 48° in 51° severno (majhno območje leži severno od 51°) in zemljepisno dolžino 12° in 19° vzhodno.
Češka pokrajina je izredno raznovrstna. Na zahodu je kotlina, ki jo odmakata reki Laba (češko Labe) in Vltava. Večinoma je obdana s sredogorjem, kot so Krkonoši in Sudeti. Najvišja točka v državi je Snežka s 1602 m in je prav tukaj. Moravska je vzhodni del države in je tudi precej hribovita. Tu je pomembna predvsem reka Morava, tu pa izvira tudi Odra.
Vode iz čeških rek se stekajo prek porečij v povodje treh različnih morij: Severno morje, Baltsko morje in Črno morje. Češka ima za 99 let v najemu Moldauhafen (tudi pristanišče Vltava), 30.000 kvadratnih metrov velik del pristanišča v sredini Hamburga, kar je bilo dogovorjeno s 363. členom versajske pogodbe, da se je omogočil celinski državni prostor, kjer se blago, ki ga prevažajo po rekah, lahko prenese na morske ladje. Pogodba bo potekla leta 2028, ko naj bi bilo ozemlje vrnjeno Nemčiji.
Fitogeografsko Češka pripada srednjeevropski provinci v cirkumborealni regiji, v borealnem pasu. Po podatkih mednarodne organizacije World Wide Fund for Nature (WWF) se lahko ozemlje Češke razdeli v štiri ekoregije: zahodnoevropski listnati gozdovi, srednjeevropski mešani gozdovi, panonski mešani gozdovi in karpatski montanski gozdovi iglavcev. Češka ima štiri narodne parke. Najstarejši je Narodni park Krkonoši, Narodni park Šumava, ki sta tudi biosferna rezervata, Narodni park Podyjí in Narodni park Češka Švica. Tri zgodovinske dežele Češke republike (prej osrednje dežele Češke krone) se skoraj popolnoma skladajo s porečjem Labe in Vltave za Češko, porečjem Morave za Moravsko in porečja Odre za Češko Šlezijo.
Podnebje
Češka ima zmerno celinsko podnebje s toplimi poletji in hladnimi, oblačnimi in zasneženimi zimami. Temperaturna razlika med poletjem in zimo je razmeroma visoka zaradi neobalne geografske lege. Na Češkem se temperature zelo razlikujejo, odvisno od nadmorske višine. V višjih legah se temperature nižajo in padavine povečujejo. Najbolj namočeno območje je Bílý potok ob gori Jizera (Jizerské hory) v regiji Liberec, najbolj suha regija je Louny na severozahodu Prage. Drug pomemben dejavnik je razprostranjenost gora, zato je podnebje precej raznovrstno.
Gričevje Králický Sněžník
Na najvišjem vrhu Snežka (1602 m) je povprečna temperatura le –0,4 °C, medtem ko je v nižinah v južni Moravski regiji povprečna temperatura višja kot 10 °C. Praga ima podobno povprečno temperaturo, kar je verjetno tudi zaradi vpliva urbanih dejavnikov. Najhladnejši mesec je običajno januar, sledita februar in december. V teh mesecih je običajno sneg v gorah in včasih tudi v nižinah. Marca, aprila in maja temperatura navadno hitro narašča, zlasti aprila, ko se temperatura in vreme podnevi zelo razlikujeta. Za pomlad so značilne tudi visoke vode v rekah zaradi taljenja snega z občasnimi poplavami. Najtoplejši mesec v letu je julij, nato avgust in junij. Povprečne poletne temperature so okoli 20 °C do 30 °C višje kot pozimi. Za poletje so značilni tudi dež in nevihte.
Vremenska napoved
Kulinarika
Velikomoravsko državo so zasedli Madžari, ki pa so prinesli svoje tradicionalne jedi. Ena teh je tudi golaž. Guláž se na češkem pripravlja iz govedine brez zelenjave in ni tako močno začinjen kot njegov madžarski sorodnik. Golaž kuhajo tudi iz divjačinskega in piščančjega mesa.
Eno od najstarejših živil, ki ga Čehi radi uporabljajo, je leča, pa tudi proso. Kumina se uporablja pri veliko jedeh, zlasti pri svinjini, včasih pa jo tudi posipajo po kruhu. Habsburžani so vladali češki skoraj štiri stoletja – od 1526 do 1918. V tem dolgem časovnem razdobju je prišlo do povezovanja češke in avstrijske kuhinje. Ni važno ali zahvaljujoč Nemcem ali Avstrijcem, dejstvo je, da je na češkem razširjen običaj dodajanja sladkorja jedem, zlasti solatam. Češka ima veliko rek in jezer, zato je zastopanost rečnih rib v češki kuhinji velika. Za krapom je druga riba po priljubljenosti postrv. Ribe pripravljajo na več načinov: kuhane, pečene ali ocvrte.
Obvezna sestavina češke kuhinje je povsod prisotni rohlíky,ki so nekaj takega kot pri nas žemljice. Knedliky so mehki (polnjeni) cmoki. Pripravljajo jih na različne načine, s kruhom, krompirjem ali slanino (spekové knedliky), polnijo pa jih tudi s sadjem (ovocné knedliky), najpogosteje s slivami (švestkové). Čehi pogosto za malico ali kot lahko kosilo, zraven piva, kruha in čebule, jedo sýrečke, bolj znane kot olomoucké tvaružky. Sestavljeni so izkoščkov sira, ki so prepoznavni po močnem vonju.
Prava češka duhovna, božična hrana je vepřo knedlo zelo. Ime je kratica iz vepřova, knedloa zelí-svinjske zarebrnice, cmoki in kislo zelje. Smaženy sýr je ocvrti sir. Zraven njega redno postrežejo hranolke (pomfrit) in tatarsko omako, le ta pa ima povsem drugačen okus kot v Sloveniji. Priljubljene so tudi gobe (houby). Drobtinice, zanimivosti: Svičková na smetanĕ je zelenjavno smetanova omaka s korenčkom in peteršiljem. Utopenci so mehke klobase, ki so vložene v kozarec kot kumarice, z veliko čebule, lovorovimi listi in poprom v kisu. Po nekaj tednih se postrežejo s kruhom. Pivní sýr je pivski sir, ki se namaka v pivu, dokler se ne zmehča. Najbolje ga je pokusiti narezanega na črnem kruhu z drobno sesekljano čebulo. V praških mesnicah prodajajo razen znane praške šunke in klobas tudi odlične solate zgobami, ribami idr. Čehi svojo kuhinjo komentirajo na način dobrega vojaka Švejka, ko pravijo: “težka je, naporna je, ampak tako dobra!” .
Znamenitosti
Praški Grad
Praški grad je največji grad na svetu. Zaradi njegove ‘zlate’ barve, ki mu jo pričara zahajajoče sonce, mestu pravijo Zlata Praga. V njem so v zgodovini kraljevali češki kralji, kralji svetega Rimskega cesarstva, danes tradicijo nadaljuje predsednik Češke Republike, ki v dvorcu biva v času svojega mandata. Zgodovina gradu sega v leto 870 z gradnjo prve obzidane stavbe, cerkve device Marije. Bazilika svetega Jurija in bazilika svetega Vida sta bili ustanovljeni pod vladavino Vratislava in njegovega sina svetega Vaclava v prvi polovici 10. stoletja. Prvi samostan na Češkem je bil ustanovljen na gradu poleg cerkve svetega Jurija. Romanska palača je bila zgrajena v 12. stoletju. V 14. stoletju je bila pod vladavino Karla IV. kraljeva palača prezidana v gotskem slogu in grajske utrdbe okrepljene. Namesto rotunde in stolnice svetega Vida so začeli graditi mogočne gotske cerkve, ki so bile dokončane skoraj šest stoletij pozneje.
Med husitskimi vojnami in v naslednjih desetletjih grad ni bil naseljen. Leta 1485 je češki kralj Vladislav II. Madžarski – Jagelonski začel obnovo gradu. Kraljevi palači je bila dodana masivna Vladislavova dvorana (zgradil jo je Benedikt Rejt). Novi obrambni stolpi so bili zgrajeni tudi na severni strani gradu. Leta 1541 je požar uničil velik del gradu. Habsburžani so dodali nekaj novih stavb v renesančnem slogu. Ferdinand I. Habsburški je zgradil Belvedere kot poletno palačo za svojo ženo Ano. Rudolf II. je uporabljal praški grad za svoje glavno prebivališče. Zgradil je severno krilo palače s špansko dvorano, v kateri so razstavljene njegove dragocene umetniške zbirke.
Druga praška defenestracija leta 1618 je bila začetek češkega upora. V vojnah je bil grad poškodovan in slabem stanju. Velik del zbirke Rudolfa II. so izropali Švedi leta 1648 v bitki za Prago (1648), ki je bila končno dejanje tridesetletne vojne. Zadnja večja obnova gradu je bila pod cesarico Marijo Terezijo v drugi polovici 18. stoletja. Po njeni abdikaciji leta 1848 in nasledstvu njenega nečaka Franca Jožefa na prestolu je nekdanji cesar Ferdinand I. na gradu našel svoj dom. Leta 1918 je grad postal sedež predsednika nove Češkoslovaške republike T. G. Masaryka. Nova kraljeva palača in vrtovi so bili obnovljeni pod vodstvom slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika.
V tem obdobju je bila končana tudi stolnica svetega Vida (28. septembra, leta 1929). Prenovo je leta 1936 nadaljeval Plečnikov naslednik Pavel Janak. Kmalu po prihodu nacističnega režima, 15. marca 1939 je močno oborožen nekdanji češki predsednik Emil Hácha (ki je doživel srčni napad med pogajanji) predal svoj narod Nemcem, je Adolf Hitler preživel noč v praškem gradu, “ponosno je kazal svojo novo posest”. Med nacistično zasedbo Češkoslovaške v drugi svetovni vojni je grad postal sedež Reinharda Heydricha, guvernerja Češke in Moravske. 27. maja 1942, manj kot leto dni po prevzemu oblasti, so Heydricha napadli v Britaniji usposobljeni slovaški in češki vojaki, ko je šel na grad. Umrl je zaradi ran (ki so se okužile) čez teden dni.
Češki kronski dragulji so shranjeni v skriti sobi v gradu in si jih lahko ogledajo le posebej izbrani obiskovalci po odločitvi predsednika. Nova kraljeva palača in vrtovi pa so bili obnovljeni pod vodstvom slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika.
Češki Krumlov
Češki Krumlov je mestece, ki slovi po lepi arhitekturi v mestnem jedru ter svojem gradu. Ime je dobilo po toku reke Vltave, ki tam naredi ovinek (okljuk v obliki podkve). Po legendi naj bi prišlo ime Krumlov iz nemških besed »Krumme Aue«, kar naj bi se prevedlo kot »ukrivljeni travniki«. Ime naj bi prišlo iz naravne topografije mesta, še posebej zaradi zelo ukrivljene struge reke Vltave. Mesto je bilo prvič omenjeno v dokumentih od leta 1253 dalje, kjer je imel Krumlov ime Chrumbonowe.
Najstarejše naselbine na tem področju naj bi segale v staro kameno dobo (70.000 – 50.000 pr. n. št.). Večja naselbina se pojavi v bronasti dobi (1.500 pr. n. št.), Keltska naselbina je iz mlajše železne dobe (cca. 400 pr. n. št.) in Slovanska naselbina naj bi bila od 6. stoletja n. št. dalje. Staro mestno jedro Češkega Krumlova je pod zaščito Unesco svetovne kulturne dediščine od leta 1992. Češki Krumlov se je uveljavil kot pomemben turistični kraj. To ne preseneča, saj je mesto na slikovitem okljuku reke Vltave skoraj v popolnosti takšno kot pred pol tisočletja. Posebno doživetje je obisk ogromnega gradu iz 14. stoletja iz katerega se razprostira izjemna panorama nad starim mestnim jedrom.
Katedrala Svetega Cirila & Metoda
Po ustnem izročilu je mesto, kjer stoji katedrala svetih Cirila in Metoda, majhna cerkev, ki jo je zgradil Bořivoj I, češki vojvoda , posvetil pa jo je sveti Metod. Ta povezava temelji zgodovinsko na zgodnjem in nadaljnjem sklicevanju na ime “Na Zderaze” za obstoječo cerkveno stavbo. Leta 1091 je bil češki gospodar Zderad med obleganjem Brna ubit in pokopan v prejšnji cerkvi blizu Prage. Zderadovo ime je bilo nato ovekovečeno v imenu ulice “Na Zderaze”, ki meji na katedralo, s čimer je bila vzpostavljena povezava s tem mestom, ki ga je posvetil sv. Metod.
Od leta 1115 je na mestu sedanje cerkve stala cerkev svetih Petra in Pavla , okoli katere so viteški križevi zgradili samostan Zderazsky . Med husitskimi vojnami je bila cerkev v veliki meri uničena, stal je le del zbora. Leta 1705 je praški rimskokatoliški nadškof Breuner na mestu samostana, ob katerem je bila pozneje zgrajena cerkev, ustanovil dom upokojencev za duhovnike.
Katedrala ima za čehe poseben zgodovinski pomen zaradi dogodkov v času 2. svetovne vojne. Maja 1942 sta dva češkoslovaška padalca, ki ju je vlada v izgnanstvu v Londonu poslala v Prago, izvedla atentat na Reinharda Heydricha, nacističnega nadzornika Češkoslovaške. Po streljanju so padalci skupaj z več partizani, ki so pomagali pri zaroti, pobegnili v kripto katedrale sv. Cirila in Metoda. Na žalost je še en partizan izdal svoje prebivališče Nemcem, ki so se najprej poskusili prebiti v kripto, a ko to ni uspelo, so v njo črpali veliko količino vode. Ko so ugotovili, da ni mogoče pobegniti, so borci upora upora samomor.
Dramatična zgodba je pripovedovana v muzeju, ki se nahaja v kripti cerkve, kjer so se odvijali zadnji dogodki, z naslovom Državni spomenik junakom terorizma Heydricha. Fotografije iz obdobja in pojasnila pripovedujejo o junaški, žalostni in hkrati frustrirajoči zgodbi. Atentat na Heydricha je mnogim nedolžnim ljudem, vključno s skoraj celotnimi prebivalci vasi Lidice, plačal z življenjem. Muzej govori tudi o širši zgodbi Čehov, ki so se med vojno upirali nacistični okupaciji.
Grad Hluboka nad Vltavo
Zgodovina gradu Hluboká nad Vltavou se je pričenja v XIII stoletju, čeprav je bilo ime gradu takrat ime drugačno – Frauenberg. Grad je močno utrjena v gotskem stilu grajena utrdba nad mestom. V prvih 400 letih obstoja kompleksa se je spremenilo kar 26 lastnikov. V XVII stoletju je grad prešel v last Schwarzenbergov, ki so veljali za morda najvplivnejšo družino v Evropi. Še pred sredino XIX stoletja je bil grad opremljen s rezidenco Johanna Adolfa II., 12. vojvoda Krumlov, ki je bil potomec družine Schwarzenberg. Johann Adolf II in njegova žena princesa Eleanor sta trideset let obnavljala grad, izbrala veličasten grad Windsor v Angliji. Obisk gradu pomeni posebno zgodovinsko doživetje, saj obiskovalci bogato notranjost primerjajo s številnimi slovečimi imeni gradov v Evropi.
Glavna razgledna pot obiskovalce seznanja z javno platjo življenja Schwarzenberga. Ogled vključuje ogled razkošnih sprejemnih prostorov, salonov, kadilnice, sprejemnih prostorov Eleanor, knjižnice in čitalnice, grajskega arzenala. Grajska knjižnica je edinstvena z 12.000 knjigami v petih jezikih. Tukaj so nameščeni tudi orjaški globusi Zemlje in Neba, postavljene so slike nizozemskih mojstrov iz 16. do 18. stoletja, v njej pa so tudi različni artefakti, povezani z zgodovino družine Schwarzenberg. To je največja od vseh lokalnih dvoran, osvetljuje jo 7 bogato okrašenih lestencev, večina iz muranskega stekla. Arzenal gradu je eden največjih te vrste v vsej Evropi. Vsebuje orožje iz 7. stoletja – od XIII do XIX stoletja. V zbirki je tudi viteški oklep, med katerim je še posebej zanimiv otroški primerek, težak približno 20 kg.
Grad Karlštejn
Karlštejn – eden najpomembnejših gradov na Češkem blizu Prage. Ta najbolj znana kraljevska utrdba stoji na močni skali, obdani z iglavci. Karlstein je bil postavil legendarni češki kralj in cesar Svetega Rimski imperij, ki ga je Charles IV predstavljal kot ne samo njegovo prebivališče, ampak in oboki kraljeve in imperialne regalije. Carl osebno gledal gradnjo njegove citadele. Moderni izgled gradu preoblikoval v 19. in 20. stoletju. Jih ni manj Karlstein je ohranil veliko prvotnih gotskih elementov in zgodovinsko vzdušje.
Grad Karlštejn je leta 1348 ustanovil Charles IV as svoje glavne bivalne in skladiščne prostore za kraljevsko in imperialne regalije. Gradnja je bila zaključena leta 1365, ko je bila v Velikem stolpu posvečena kapela svetega križa. To kapela je postala kraj skladiščenja kraljevskih regalij, ki so bili tu do leta 1619, zapustili pa so ga le med Husiti vojne Zanimivo je, da je Karlštejn deloval kot kraljevski prebivališče samo za Charlesa in njegovega sina Wenceslasa do leta 1419. Konec 15. stoletja je bil grad obnovljen v poznogotskem slogu. V V 17. stoletju so prejeli značilnosti renesanse. Zadnje globalno prestrukturiranje je bila izvedena v 19. stoletju. Karlštejn še nikoli ni bil v svoji stoletni zgodovini. v zasebnih rokah in je odprt za obiskovalce.
Karlovy Vary
Mesto in terme Karlovy Vary ležijo na zahodu Češke. Karlovy Vary je malo, vendar zanimivo turistično mesto ob reki Tepli. Za ustanovitelja mesta štejejo Karla VI, ki je pričel z modernejšo arhitekturno gradnjo mesta. Mesto je znano predvsem po termalnih vrelcih. Ima kar 13 glavnih vrelcev in še okoli 300 manjših. Zanimivo je, da termalne vrelce uporabljajo predvsem za pitje vode in ne za kopanje, kot je to navada pri nas.
Terme Karlovy Vary so bile priljubljeno zbirališče evropske aristokracije. Mesto je znano po likerju Karlovarska Becherovka in tovarni stekla Moser Glass. Karlovy Vary bo obiskovalce navdušilo že samo ob sprehodu po ulicah, kjer se bohotijo številne impozantne cerkve in drugi arhitekturni presežki. Vsako leto v njem poteka tudi mednarodni filmski festival, ki velja za enega najstarejših na svetu in največjih v Evropi. Zato ni nič neobičajnega, da čudovito mesto služi kot kulisa v številnih filmih. Ženske gotovo poznate filmsko uspešnico z naslovom Last Holiday (Zadnje počitnice), v katerem je imela glavno vlogo Queen Latifah. Prav tako pa so leta 2006 v mestu snemali tudi kultni Casino Royale.
Češke Budejovice
Budejovice so mesto z dolgo zgodovino, o čemer pričajo številni primeri starodavne arhitekture. Podatki o razvoju tega mesta segajo v trinajsto stoletje. Danes je to priljubljena turistična destinacija na Češkem s številnimi znamenitostmi in znamenitostmi, ki jih radi obiščejo turisti z vsega sveta. Glavni trg je eden največjih trgov na Češkem. Imenuje se po Trgu Otakarja II Przemysla, ustanovitelju mesta. Češke Budejovice so “rojstno mesto” piva Budweiser Budvar, ki ga polnijo v bližnji pivovarni, ki je običajna točka naših popotovanj.
Več zanimivih in koristnih informacij najdete na tej povezavi. Naše programe potovanj poiščite pod to oznako.