Opis destinacije
Albanija je čedalje bolj priljubljena turistična destinacija tako za popotovanja kot počitniška doživetja. Leži v jugovzhodni Evropi, na severu meji na Črno goro, na severozahodu na Kosovo, na vzhodu na Severno Makedonijo, na jugu na Grčijo, na zahodu na Jadransko morje, na jugozahodu pa na Jonsko morje. Svoje ime je dobila med 8. in 11. stoletjem po etnični skupni Albanos. V albanščini se državi reče Shqipëria, kar pomeni dežela orlov. Albanija je v preteklosti sodila pod ozemlje Italije, saj je preko Jadranskega morja oddaljena le 76 km, ali Otomanskega imperija, ko je oblegal Evropska tla. Burna zgodovina je na teh tleh pustila bogato arhitekturno zapuščino in kulturno dediščino.
Destinacija bogate zgodovinske in arhitekturne zapuščine s pridihom Sredozemlja in Balkana
Zgodovina
Na ozemlju današnje Albanije so v antični dobi živeli Iliri, ki so jugozahodni Balkan naseljevali pred Slovani, Rimljani in Grki. Rimljani so deželo osvojili leta 229 pr. n. št. in jo poimenovali Ilirikum. Po razpadu Rimskega imperija je območje leta 395 prišlo pod Bizantinski imperij. 5. stoletje so zaznamovali vpadi Vizigotov, Hunov in Ostrogotov, kasneje, med 6. in 8. stoletjem, pa so obmorska območja Balkana zavzela slovanska plemena. Moč Bizanca je začela slabeti v 9. stoletju, ko so nadzor nad deželami začeli prevzemati Normani, Anžujci, Srbi in Benečani. Po veliki shizmi leta 1054 se je severna Albanija zavezala katolicizmu, južna pa pravoslavju. Največji razcvet so albanska mesta doživela v srednjem veku in takrat je albanski jezik bil neuradni sporazumevalni jezik, v uradnih zadevah pa sta ga nadomeščala grščina in latinščina.
Od leta 1347 je Albanija bila pod oblastjo Osmanskega imperija, vse do leta 1443, ko je prišlo do splošne vstaje pod vodstvom George Kastrioti-Scanderbeg, ki je dal svojim ljudem dve zgodovinsko pomembni stvari, svobodo dežele in Albansko državo. Albanci so se pod njegovim vodstvom vojskovali, vse dokler jih niso premagali Otomani. Svojo neodvisnost so si priborili šele leta 1912. Med 1. svetovno vojno so deželo okupirale avstrijske in antantne sile. Po vojni je bila suverena Albanija sprejeta v Društvo narodov.
Druga svetovna vojna je bila v znamenju enega najbolj diktatorskih komunističnih režimov. Enver Hodža je državo popolnoma uničil, zaradi strahu pred imperialističnim zahodom. Ljudem je vzel svobodo. To je bila edina država na svetu, ki se je razglasila za popolnoma ateistično. Leta 1976 je bilo v ustavi zapisano, da “država ne bo podpirala nobene vere, podpirala in izvajala bo le ateistično propagando, da bi ljudem vcepila znanstveni in materialistični pogled na svet”. Kdor se s tem ni strinjal so ga zaprli. V času komunizma je bilo v Albaniji med 40-50 delovnih taborišč. Poleg vsega pa je Enver Hodža ukazal družinam, da zgradijo polkrožne bunkerje, ki bi v primeru vojne služili za varnost. Postavili so jih več kot 700.000.
Nova oblast je z reformami uvedla socializem. Po letu 1948 je njen glavni zaveznik postala Sovjetska zveza, v zgodnjih šestdesetih letih pa Ljudska republika Kitajska. Po sovjetski okupaciji Češkoslovaške leta 1968 je Albanija izstopila iz Varšavskega pakta.
Ob zatonu evropskih komunističnih sistemov leta 1989 so tudi v Albaniji uvedli družbene in gospodarske reforme. Po krvavih demonstracijah je bila aprila 1991 sprejeta začasna ustava. Na položaj predsednika republike, ki je bila iz Ljudske republike Albanije preimenovana v Republiko Albanijo, je bil znova izvoljen Ramiz Alia, ekonomist Fatos Nano pa je postal premier. Leta 1998 so se začele zaostrovati razmere z Zvezno republiko Jugoslavijo. Prišlo je do spopadov med jugoslovansko vojsko in albanskimi separatisti, Osvobodilno vojsko Kosova, v katerih je proti Srbiji posredovala zveza Nato. Oktobra 1999 je postal premier reformistični Ilir Meta, ki je promoviral navezavo na zahodno Evropo in dolgoročno vstop države v zvezo Nato ter Evropsko unijo.
Geografija
Albanija zavzema 28.748 km², najdaljša diagonala (sever-jug) pa meri 345 km. Glavno mesto Tirana ima približno 520 tisoč prebivalcev, preostala večja mesta pa so Drač, Elbasan, Skader, Gjirokaster, Vlore in Korce. Najvišji vrhovi segajo nad 2400 metrov, najvišji vrh pa je Korab (2764 m). Sever dežele je hribovit in vsebuje več globokih dolin, proti jugu pa se niža in spreminja v gričevje ter priobalno ravnico, kije najbolj poseljena.
Najdaljša reka Albanije je Drim z 282 km, sledijo pa ji Seman, Škumbin in Vjose. Dežela ima tudi 3 večja jezera, in sicer Skadarsko, Ohridsko in Prespansko.
Gozdovi zavzemajo 36 odstotkov površin v državi, in sicer so mešanega tipa. Albanija hrani relativno velike zaloge zemeljskega plina in nafte v svojem jugozahodnem delu, severovzhodne pokrajine pa vsebujejo mineralne surovine, zlasti železo, baker, krom in nikelj. Gozdovi so v Albaniji pomemben vir lesa. V bližini Tirane so rudniki lignita in nahajališča zemeljske smole.
Industrializacija v preteklosti je povzročila hude ekološke težave, izmed katerih izstopajo ogrožanje in izumiranje divjih vrst, krčenje gozda in prekomerna širitev kmetijskih površin ter erozija. Izkopavanje rudnin onesnažuje zrak, zemljo in podtalnico.
Podnebje
Glavnina Albanije ima sredozemsko podnebje. Bolj deževni so predvsem gorati severni predeli države z občutno nižjo povprečno temperaturo. Zima je v teh predelih tudi čas neviht ter občasnega sneženja. Povprečna temperatura za mesec avgust je med 17 in 31 °C, za januar pa med 2 in 12 °C.
Vremenska napoved
Kulinarika
Kulturna in zgodovinska raznolikost je pustila pečat tudi na albansko hrano, saj je mešanica grške, balkanske, turške in italijanske kuhinje. Ljubitelji mesa vsekakor lahko pridete na svoj račun … govedina, svinjina, perutnina, ovčetina, žabji kraki, škampi in ribe. Odlični hrani sta tudi byrek (burek) in suflage (doner kebab). Značilne pa so tudi pite, ki vsebujejo meso. Tudi ljubitelji zelenjave in sadja bodo prišli na svoj račun. Okusili boste lahko sveže domače melancane, paradižnik, zelje, krompir, korenje, različne popre, fižol, špinačo, čebulo, olive, okra … Najde pa se tudi sadje kot so melone, grozdje, lubenice, fige, slive …
Znamenitosti
Skadarsko jezero in mesto Skadar
Skadarsko jezero je največje jezero na Balkanskem polotoku in se nahaja na meji med Albanijo in Črno goro. Večji del jezera (2/3) pripada Črni gori, z večjim mestom Virpazar, 1/3 površine jezera pa Albancem z mestom Skadar, po katerem jezero nosi ime.
Skadar je eno od najstarejših in zgodovinsko najpomembnejših albanskih mest z več naravnimi in kulturnimi znamenitostmi. Med najbolj privlačnimi je mestna četrt Pjaca v samem središču mesta, kjer sta spomenika materi Terezi in Luigju Garakuqiju, ter Gjuhadol okoli ene od najbolj živahnih mestnih ulic, ki povezuje katedralo in središče mesta.
Kruje
Kraj Kruje se nahaja na gori, z eno glavno ulico, katere glavna atrakcija je bazar, ter grad znotraj katerega je muzej Skanderberg in etnografski muzej.
Tirana
Mesto je leta 1614 ustanovil Sulejman Pasha Bargjin. Od leta 1920 je prestolnica Albanije, s približno 620.000 prebivalci. V Tirani si je zanimivo ogledati:
Clock Tower, ki se nahaja v samem središču mesta in velja za enega najstarejših objektov in simbol Tirane. Zgrajen je bil 1820.
Bey džamija Et´hem, ki velja za eno najlepših mošej v Albaniji, z zelo zanimivimi okraski in umetniškimi deli. Gradnja mošeje je trajala 28 let, ter se končala leta 1821.
Nacionalani zgodovinski muzej, ki je glavni muzej v Tirani in ga prepoznamo po velikem mozaiku na sprednji strani fasade. Vsebuje veliko predmetov, ki segajo od antike do režima Hodža.
Gora Dajti ponuja krasen razgled nad Tirano. Visoka je 1.612 m in do njenega vrha vozi tudi gondola.
Berat
Mesto Berat očara vsakega obiskovalca s svojo zbirko belih otomanskih hiš, ki se vzpenjajo po hribu do gradu. Po tej značilnosti si je mesto prislužilo naziv “mesto tisočerih oken” in se leta 2008 pridružilo Gjirokastru na seznamu Unescove svetovne dediščine. Berat, ki ga na vzhodu zasenči gora Tomorr 2415 m, je starodavna ilirska naselbina, ustanovljena v 4. in 5. stoletju pr. n. št. na ozemlju ilirskega plemena Desarettes. Mesto je sestavljeno iz 3 delov; Gorica, ki leži na drugi strani reke Osum; Mangalem, ki se nahaja na trdnjavski strani reke in stanovanjska četrt znotraj trdnjave, znana kot Kalaja. Opazi se lahko prisotnost različnih verskih kultur, kot primer miroljubnega sobivanja med njimi.
Gjirokaster
Gjirokastra je čarobno mesto na pobočju, ki ga opredeljujejo grad, ulice tlakovane z debelim apnencem in skrilavcem, mogočne hiše s skrilastimi strehami in pogledi na dolino Drine. Mesto je čudovito opisal najbolj znani albanski avtor Ismail Kadare (roj. 1936) v »Chronicle v kamen«. Naselbina je tu že 2500 let. Danes obiskovalce privablja 600 ‘monumentalnih’ hiš iz otomanskega obdobja v mestu. Gjirokastra ima vrsto izjemnih dvonadstropnih hiš, ki so bile zgrajene v 17. stoletju. Mesto ohranja tudi bazar, mošejo iz 18. stoletja in dve cerkvi iz istega obdobja. Gjirokastra priča o načinu življenja, na katerega so dolgo časa vplivale tradicije islama v otomanskem obdobju. Za Albance je mesto tudi sinonim za nekdanjega diktatorja Enverja Hoxho, ki je bil rojen tukaj in je zagotovil, da se je mesto pod njegovo vladavino razmeroma dobro ohranilo. Ogledali si bomo grad in Etnografski muzej – rojstno hišo albanskega diktatorja Enverja Hoxhe.
Butrint
Naravni in arheološki park Butrinti sodi pod Unescovo dediščino in Ramsarsko mokrišče mednarodnega pomena. Pod Bizantinskim cesarstvom je Butrint postal središče škofije v Epirskem Vetu. Forum je prenehal delovati v poznem 4. stoletju našega štetja zaradi uničujočega potresa. Kljub temu so obsežni gradbeni projekti v 5. in 6. stoletju vključevali Veliko baziliko in krstilnico, katere osupljiva mozaična tla so ohranjena. Arheološki ostanki bizantinskega, beneškega in otomanskega obdobja Butrinta potrjujejo trajen pomen mesta kot strateškega in trgovskega središča na zahodnem Balkanu v 16. stoletju našega štetja.
Starodavno mesto Apollonija
Apolonija se nahaja 13 km od mesta Fier. Gre za fascinantno pokrajino arheološkega parka, ki se je dobro ohranila. Apolonijo so leta 588 pr.n.št. ustanovli grški kolonisti iz Krfa in Kointa, na mestu, ki so ga prvotno naseljevala Ilirska plemena. V rimskem obdobju je bila v njem stara filozofska šola.
Blue eye
Vodni izvir reke Bistrice, ki je dolga 25 km in se izliva južno od Sarande v Jonsko morje. Ta prekrasen vodni izvir lahko občudujete pri kraju Muzinë in je zelo priljubljena turistična atrakcija. Ob izviru naj bi bila globina vode več kot 50 m. Zanimivo je opazovati mehurčke vode, ki se dvigajo nad gladino bistre modre vode.
V sezoni 2023 smo odprli novo ponudbo potovanja po Albaniji. Dodatne informacije o destinaciji lahko najdete na povezavi.