SLO TOURS

m

Za vas poiščemo najboljše destinacije,
ponudnike turističnih storitev. Preverite naš program aktualnih izletov in potovanj za člane AMZS.
Razumeti turizem pomeni razumeti ljudi.
Doživite z nami več, vaša ekipa Slo Tours.

Novice
Sledi nam
GOR -
Image Alt

Slovaška

Romantična destinacija.

Koristne informacije

Država
Slovaška
Potovalni dokumenti
Za vstop na Slovaško, za državljane držav Evropske skupnosti zadostuje veljavna osebna izkaznica.
Jeziki
Uradni jezik na Slovaškem je slovaški jezik.
Valuta
Na Slovaškem je uradna valuta evro.
Prebivalstvo
Okoli 5.4 milijona prebivalcev.
Površina v km²
49,035 km²
Varnost
Slovaška velja za varno destinacijo, posebnih varnostnih omejitev ni. Svetujemo običajno skrbnost in previdnost.

Opis destinacije

Slovaška je dežela v osrčju Evrope. Destinacija polna življenja in novih odkritij nas pričakuje. Znameniti gradovi, neokrnjena narava, bogata kulturna dediščina so samo eni od razlogov, da izberemo Slovaško za našo naslednjo destinacijo.

Zgodovina

Slovaška je bila poseljena pred približno 500 leti pred našim štetjem, ko so jo naselili Kelti, ki so postavili mogočno utrdbo na mestu, kjer danes stoji Bratislava. Od drugega stoletja naprej je Slovaška spadala pod rimski imperij z utrdbami na bregovih reke Donave.

Približno v 6. stoletju so se na območje današnje Slovaške naseljevala slovanska plemena, zahodna Slovaška je bila center Samove plemenske zveze, ki je nastala v 7. stoletju. Po 10. stoletju so Slovaško postopoma priključili Madžari in je postala del kraljevine Madžarske vse do leta 1918. V srednjem veku se je prebivalstvo na Slovaškem močno zmanjšalo zaradi vdorov Tatarov, lakote in epidemij kuge. Pomemben mejnik je leto 1465, ko je kralj Matija Korvin ustanovil prvo univerzo v Bratislavi. Poznejše obdobje zaznamujejo številni turški vpadi v deželo in hitra rast mest.

Po koncu vojne leta 1918 je Slovaška skupaj s Češko in Moravsko oblikovala skupno državo Češkoslovaško, ki je med II. svetovno vojno začasno prenehala obstajati. Po II. svetovni vojni je bila ponovno vzpostavljena Češkoslovaška vse do leta leta 1992, ko je Slovaška razglasila samostojnost 31. decembra 1992. Slovaška je po ločitvi ohranila tesne odnose s sosednjimi državami in je ena od gonilnih sil Višegrajske skupine držav.

Geografija

Slovaška je celinska država brez izhoda na morje. Relief je večinoma gorat in hribovit, saj skozi državo potekajo Karpati. V Visokih Tatrah na severu države se nahaja gora Gerlachovský štít, ki je z 2.655 m najvišja točka. Nekaj nižinskega sveta je v porečju Donave na jugozahodu in na jugovzhodu države. Najnižja točka (94 m) se nahaja na skrajnem vzhodu, kjer reka Bodrog teče na Madžarsko. Najdaljša slovaška reka je Váh, ki izvira v Visokih Tatrah, teče skozi severno in zahodno Slovaško ter se po 403 km pri Komárnu izliva v Donavo. Pomembna reka je tudi Hron. Območje okoli Rožňave (zahodno od Košic) je zakraselo z značilnimi kraškimi pojavi.

Podnebje

Slovaška ima zmerno celinsko podnebje; celinskost se proti vzhodu povečuje. V Karpatih pade do 1400 mm padavin, v ravninah 500-700 mm, največ poleti.Slovaška ima kontinentalno klimo. Južni del je najboljše obiskati od spomladi do jeseni severni pa v času zime.

Vreme na destinaciji

Kulinarika

Slovaška ima odlično kulinariko. Slovaška tradicionalna kuhinja je kombinacija madžarske in češke; zelo težka, “comfort food”, ki vsebuje veliko testa in na kruhu zamišljenih jedi. Glavne jedi so tudi sladke, kar ni ravno tipično – recimo parene buchty (na pari skuhani buhtlji s sladkim polnilom v omaki iz masla). Potem so tu še korbaciky (korbačiki), rezanci iz prekajenega ovčjega sira; sulance (šulance); različica daljšega njoka, z maslom, orehi ali makom. In seveda juhe in jedi na žlico – česnova juha v kruhovi posodi, zeljna juha z gobami in prekajenim mesom (kapustnica) ter golaževa juha (variacija na klasični golaž).

Med stvarmi katere morate poskusiti so Bryndzové halušky – jed iz krompirovih cmokov in fermentiranega ovčjega sira, Kapustnica – juha od kislega zelja, Pirohy – različne vrste cmokov, Goulash – gulaš, Segedin Goulash – segedin gulaš…

Slovaška je znana predvsem po svojih alkoholnih pijačah. Najdemo pa tudi nekatere značilne brezalkoholne pijače. Lokalna pijača je zagotovo pivo. Tako kot Češka ima tudi Slovaška tradicionalne lokalne pivnice ki so po stilu in kvaliteti zelo podobni Češkim. Med tiste katere je potrebno poskusiti spadajo: Zlatý Bažant, Smädný Mních, Topvar in Šariš. Če pa vam ugajajo alkoholne pijače z višjo stopnjo alkohola pa bodo vam z veseljem ponudili tudi Slivovico, Hruškovico, ali Demänovka. Od brez alkoholnih pijač pa je vredno poskusiti “Vineo”, pijačo ki je izdelana iz belega ali rdečega grozdja.

Znamenitosti

Bratislavski dvorec

Graščina stoji na hribu na zahodni strani glavnega mesta Slovaške in je ena od najbolj prepoznavnih znamenitosti Slovaške. Prve utrdbe na tem območju so bile postavljene v 9. stoletju, današnji izgled je dobil Bratislavski dvorec v 15. stoletju. Zadnja večja rekonstrukcija je bila izvedena v za časa Marije Terezije v 18. stoletju. Graščina je služila različnim namenom od semenišča, kasneje je služila kot vojašnica. Leta 1811 so vinjeni avstrijski vojaki zanetili požar, ki ga je popolnoma uničil. Od leta 1956 do 1968 je bil grad obnovljen. V njem ima sedež več uradov vlade, v njem je tudi bogata zgodovinska zbirka orožja, pohištva in predmetov iz ljudske zapuščine.

Grad Devin

Devínski grad ima danes za Slovake velik simbolni pomen, saj v ostankih vidijo korenine slovanskih narodov, ki izhajajo iz Velikomoravske. Stoji na  513 m visoki vzpetini, ki se vzdiguje nad izlivom Morave v Donavo, na mestu, kjer se Donava skozi »Madžarska vrata« (lat. Porta Hungarica, danes Devínska vrata) prebije v Panonsko nižino, je imela strateški pomen že v času pred začetkom našega štetja. Med 1. in 5. stoletjem našega štetja je na pečini stala mejna postojanka Rimskega imperija. Leta 864 je grad pod imenom Dowina prvič omenjen v neki listini iz Fulde. Takrat je to kot pomembna velikomoravska trdnjava bil obzidan knežji grad s cerkvijo in pokopališčem. Poznejše arheološke raziskave so namignile, da bi devínski grad pravzaprav lahko bil identičen gradu Wogastisburg ali da bi lahko bil središče Samove plemenske zveze, vendar najnovejša dognanja tega ne potrjujejo, kajti manjkajo ravno izkopanine iz 7. stoletje, medtem ko so ponovno prisotne tiste iz 8. stoletja.

Ko je današnja Slovaška po koncu Velikmoravske postala del Madžarske, je grad, ki je vzdržal vse turške vpade, pripadal različnim madžarskim plemiškim rodbinam, dokler ga niso leta 1809 porušile Napoleonove čete. 24. aprila 1836 so se Ľudovít Štúr in njegovi somišljeniki povzpeli do grajskih razvalin, od takrat je romanje do gradu postalo tradicionalno, sam grad pa del slovaškega narodnega mita.

18. julija 1896 je bil na pečini postavljen 33 m visok Árpádov steber, ki je simboliziral tisočletnico Madžarske. Ob tej priložnosti so vzpetino poimenovali Árpádova pečina, ki je to ime med prebivalstvom nemške in madžarske narodnosti obdržala vse do leta 1945. Sam steber so sicer že 31. decembra 1918 razstrelili češki legionarji, ostanke pa so kasneje prenesli na Madžarsko. Leta 1961 so bile ruševine razglašene za nacionalni spomenik in muzej na prostem.

Dogodki in prireditve

Koledar dogodkov na Slovaškem je v pripravi