SLO TOURS

m

Za vas poiščemo najboljše destinacije,
ponudnike turističnih storitev. Preverite naš program aktualnih izletov in potovanj za člane AMZS.
Razumeti turizem pomeni razumeti ljudi.
Doživite z nami več, vaša ekipa Slo Tours.

Novice
Sledi nam
GOR -
Image Alt

Nizozemska

Dežela tulipanov in kanalov.

Koristne informacije

Država
Nizozemska
Potovalni dokumenti
Za vstop na Nizozemsko, za državljane držav Evropske skupnosti zadostuje veljavna osebna izkaznica.
Jeziki
Uradni jezik na Nizozemskem je nizozemščina, uradni jeziki so tudi zahodna frizijščina, nizka saščina in limburščina.
Valuta
Uradna valuta Nizozemske je evro.
Prebivalstvo
Okoli 16.5 milijona prebivalcev.
Površina v km²
41,526 km²
Varnost
Nizozemska velja za varno destinacijo, posebnih varnostnih omejitev ni. Svetujemo običajno skrbnost in previdnost.

Opis destinacije

Nizozemska je očarljiva razmeroma majhna država, ki leži v nizko ležeči delti reke v severozahodni Evropi. Njena pokrajina slovi po ravnih zemljiščih, od katerih je večin pridobljena s stoletja trajajočim izsuševanjem morja, po lesenih mlinih na veter, cvetočih nasadov tulipanov in slikovitih vasi, ki so ostale še iz starih časov. Poleg tega je tekom stoletij Nizozemska pridobila naslov strpne in progresivne države, saj je mnogo stvari, ki v drugih državah niso dovoljene legaliziranih. Kot ustanovna članica Evropske unije in NATO-a je Nizozemska tudi središče mednarodnega sodelovanja in diplomacije.

Zgodovina

Nizozemska je bila ustanovljena leta 1581 po dolgem boju proti španski nadvladi. Od takrat naprej državo predstavlja kraljeva rodbina. Kraljice in kralji Nizozemske so potomci princa Viljema l. Oranskega, ki je v letih 1572-1581 vodil zmagoviti boj za versko in politično svobodo.

V zlati dobi Nizozemske so pritekala v deželo neznanska bogastva iz daljnih dežel velikanskega nizozemskega kolonialnega imperija. Nizozemska je bila v 17. stoletju središče bančništva, industrije in umetnosti ter vodilna evropska pomorska sila. Pred tem je bila dolga stoletja pod tujo oblastjo.

Od 9. do sredine 16. stoletja so ji zaporedoma vladali francoski kralji, potem burgundski vojvode, ki so jih nasledili habsburški cesarji in nazadnje španski kralj Filip II. Protestantski Nizozemci so se uprli katoliškemu španskemu kralju in po 80 let trajajoči vojni dosegli neodvisnost. V samostojni državi, republiki Nizozemski, so se še bolj razcvetele trgovina, kultura, znanost in umetnost, vendar le za dobrih sto let. Vojne z Anglijo in Francijo so državo oslabile in v 18. stoletju je začela stagnirati. Po francoski revoluciji je nastala na njenem mestu Batavska republika, ki pa jo je Napoleon že naslednje leto spremenil v kraljevino in potem priključil Franciji. Z dunajskim kongresom je leta 1815 na ozemlju današnjega Beneluksa nastala kraljevina Združene Nizozemske in po odcepitvi kraljevine Belgije (1831) današnja kraljevina Nizozemska.

V 1. svetovni vojni je Nizozemska ostala nevtralna, med 2. svetovno vojno pa je spet doživela tujo oblast, tokrat nemško. Leta 1957 je bila soustanoviteljica Evropske gospodarske skupnosti in sedaj aktivno sodeluje pri oblikovanju Evropske unije. Njena liberalna politika se v tujini pogosto omenja. Država gosti tudi Mednarodno kazensko kazensko sodišče v Haagu, kjer je tudi administrativno središče s sedežem vlade, rezidenca kraljice, in večina veleposlaništev, čeprav je glavno mesto države Amsterdam. Nizozemsko pogosto napačno imenujejo Holandija, vendar je to le skupno ime za dve njeni glavni provinci (Severna in Južna Holandija).

Geografija

Kraljevina Nizozemska je sestavljena iz štirih “držav” (nizozemsko landen), in sicer:

Nizozemska (12 provinc in 3 posebna območja)

  • Aruba (otok v Zavetrnih Antilih)
  • Curaçao (otok v Zavetrnih Antilih)
  • Sint Maarten (južni del otoka v Malih Antilih)

Vse štiri države sestavljajo Kraljevino Nizozemsko in so med seboj enakopravne. Nizozemska se nahaja v Zahodni Evropi, ostale tri države pa v Karibskem morju. Evropski del Nizozemske je razdeljen na 12 provinc (nizozemsko provincies):

  • Drenthe
  • Flevoland
  • Frizija (Friesland)
  • Gelderland
  • Groningen
  • Južna Holandija (Zuid-Holland)
  • Limburg
  • Overijssel
  • Severna Holandija (Noord-Holland)
  • Severni Brabant (Noord Brabant)
  • Utrecht
  • Zelandija (Zeeland)

Vse province so nadalje razdeljene na občine, ki jih je skupaj 467. Od 1.januarja 2007 pa 443, kar je posledica združevanja manjših občin v večje.

Tri posebna območja (nizozemsko openbaare lichamen) so “Otoki BES”. Ti trije otoki so:

  • Bonaire (otok v Zavetrnih Antilih)
  • Sint Eustatius (otok v Malih Antlih)
  • Saba (otok v Malih Antilih)

Nahajajo se v Karibskem morju in niso del nobene province, čeprav spadajo pod evropski del Nizozemske.

Podnebje

Klima na Nizozemskem je blaga oceanska a  zaradi odprtosti pokrajine in njenega reliefa pogosto piha veter. V zimskih časih od decembra do februarja so temperature nižje. Poletja so toplejša v juniju in juliju je povprečna temperatura okoli 28º C.

Vreme na destinaciji

Kulinarika

Na Nizozemskem se je dobro in obilno. Veliko je zelenjave, masla, mesa in omak z jajci, recimo znana ” holandska omaka”. Morje je bogato z ribami, ostrigami, jastogi, raki…Bogati pašniki dajejo mleko, smetano in maslo…

Iz vsega tega pridobivajo krasne sire ( Edamec, Gauda…). če pa tej deželi česa primanjkuje, uvažajo s celega sveta. Zelo se v kuhinji pozna vpliv kolonij ( razne začimbe ); veliko je indonezijskih restavracij s tipično indonezijsko hrano. Tudi v domačih kuhinjah so prevzeli navade kolonij ; tako da je marsikatera jed bolj eksotična kot evropska. Radi posedijo ob popoldanski kavi “nederlandse koffetafel”, kjer postrežejo se sladko smetano, pecivi, šunko, raznimi klobasami, mesom, ribami, pikantnimi jedmi …in to v kar velikih količinah. Tudi zajtrki so bogati. Pravijo, da se noben Nizozemec ne odreče dobri hrani in pijači. Zato ni nič čudnega, da v večernih urah skozi okno brez zaves vidimo za mizo vso družino, ki uživa ob čaju v palačinkah, kolačkih, kruhu z maslom in raznih delikatesah. Hrana je izvrstna in jo je težko pustiti za naslednji dan.

Da so znani po krompirju, ki je nekako njihov vsakdanji kruh, že vemo.

Znamenitosti

Dogodki in prireditve