SLO TOURS

m

Za vas poiščemo najboljše destinacije,
ponudnike turističnih storitev. Preverite naš program aktualnih izletov in potovanj za člane AMZS.
Razumeti turizem pomeni razumeti ljudi.
Doživite z nami več, vaša ekipa Slo Tours.

Novice
Sledi nam
GOR -
Image Alt

Nemčija

Dežela tradicije in romantične zgodovine

Koristne informacije

Država
Nemčija
Potovalni dokumenti
Za vstop v Nemčijo, za državljane držav Evropske skupnosti zadostuje veljavna osebna izkaznica.
Jeziki
Uradni jezik v Nemčiji je nemški jezik.
Valuta
V Nemčiji je uradna valuta evro.
Prebivalstvo
Okoli 82 milijonov prebivalcev.
Površina v km²
357,092.90 km²
Varnost
Nemčija velja za varno destinacijo, posebnih varnostnih omejitev ni. Svetujemo običajno skrbnost in previdnost.

Opis destinacije

Nemčija je priljubljena destinacija zaradi kulture, razkošnih gradov, prireditev in urejenosti dežele, kjer prevladuje red in natančnost. Je dežela številnih romantičnih pokrajin ob Donavi z vinorodnimi okoliši ob Renu, starih mestnih jeder in zgodovinske prestolnice.

Zgodovina

Nemčija ima zelo pestro zgodovino. Germanija se je v antični dobi imenovalo ozemlje, ki se je razprostiralo med Renom, Labo in zgornjim tokom Donave, na njem so prebivala germanska plemena. Po delitvi Frankovske države je Germanijo dobil Ludvik Nemški, vnuk Karla Velikega. To je bil zarodek kasneje nastalega Nemškega cesarstva. Nemčija je kot države začela svojo pot s pogodbo v Verdunu. Reformacija, ki se je pričela z Martinom Lutrom , nemškim teologom in menihom v začetku 16. stoletja, je močno vplivala na versko, duhovno in družbeno življenje v Nemčiji. Podpiralo jo je predvsem meščanstvo in večina nemških knezov, medtem ko so Habsburžani podpirali rimskokatoliško stran. Po dolgem prizadevanju in številnih konfliktih so leta 1555 razglasil enakopravnost obeh veroizpovedi. Leta 1618 so se zadeve zopet zaostrile, kar je pripeljalo do 30 letne verske vojne, ki se je kasneje razvila v evropski spopad. Vestfalski mir leta 1648 je sprožil razbitje države na številne kneževine. Najpomembnejši državi sta se razvili v Brandenburška- Prusija in Avstrija.

Leta 1848 se je začel boj za ponovno združitev Nemčije, ustanovili so Frankfurtski parlament, kjer so sprejeli idejo o združitvi Nemčije pod vodstvom pruskega kralja, ki pa je nemško krono zavrnil, zaradi bojazni, da bo pod meščani izgubil oblast. Leta 1862 pa je pruski kralj Wilhelm 1. začel združevati Nemčijo pod svojim vodstvom. S tem je nastala Nemčija, ki je obstajala do prve svetovne vojne. Nemčija je z vzponom Adolfa Hitlerja na oblast leta 1939 pričela II. svetovno vojno, ki je bila eden izmed najbolj krvavih spopadov v zgodovini človeštva. II. svetovna vojna se je končala 8. Maja 1945 s predajo nemške vojske.

Po vojni je bila Nemčija razdeljena med zmagovalce vojne (ZDA, Sovjetska zveza, Velika Britanija in Francija). Prestolnica Berlin je bila razdeljena na več sektorjev. Vendar zaradi nasprotij med Zahodnimi silami in Sovjetsko zvezo takšen način upravljanja ni bil možen.

Zaradi hladne vojne je leta 1949 prišlo do delitve Nemčije na dve državi; parlamentarno demokratično Zvezno Republiko Nemčijo (ZRN) in komunistično Nemško Demokratično Republiko (NDR). Do ponovne združitve Nemčije je prišlo šele oktobra leta 1990.

Danes je združena Nemčija urejena in sodobna država z močnim političnim in gospodarskim vplivom v EU in v svetu.

Geografija

Nemčija je federacija 16 zveznih dežel.

Nemčija leži osrednji Evropi med Alpami na jugu ter severu in Baltskim morjem na severu. Na severu leži Nemško-poljsko nižavje (200 km), ki se postopoma dviga od nizkih obal severnega In Baltskega morja proti sredogorju na jugu. Sredogorski pas Nemčija zaključi s stopnjasto pokrajino Švabske in Frankovske Jure (jug). V kvartarju so alpske reke (ob vznožju severnih Alp) nanosile debele plasti prodnatih in peščenih naplavin, dolinski ledeniki pa so ustvarili razgibano površje, kjer so nastala podalpska jezera. Na skrajnem jugu se Nemčija bohoti s severnimi Apneniškimi Alpami, ki se dvigujejo nad gričevnatim predgorjem. Nemčija je razdeljena na 4 pokrajinske enote:

Severnonemško nižavje (ravninski pas med Francijo in Rusijo, tukaj so tudi znane večje reke : Ren in Laba) Nemško sredogorje (del širokega pasu gorovji in hribovji od osrednje Francije do Karpatov.) Južna Nemčija (v večini je nizka planota, ki jo sekajo rečne doline.) Bavarsko planoto (najvišji nemški vrh Zugspitze-2963m in znana reka Donava, ki je 2x daljša od Rena).

Podnebje

SV izrazito oceansko z milimi zimami in toplimi poletji,proti V in JV zlagoma prehaja v celinsko z vse hladnejšimi zimami. Največ padavin je v višjih, privetrnih delih sredogorja in v Alpah.Proti vzhodu se količina padavin zmanjšuje.
najhladnejša območja so na območju Alp na skrajnem jugu Nemčije. Najtoplejša območja so na zahodnem delu, kar lahko deloma pripišemo tudi Zalivskemu toku.

Vreme na destinaciji

Kulinarika

Najbolj tipična nemška jed je klobasa, poznajo več kot 1.000 vrst klobas: pečenica (Bratwurst), krvavica (Blutwurst), obarjena klobasa (Weißwurst) in hrenovka (Frankfurter). Običajna priloga so različne vrste krompirja, zelje (Sauerkraut), ali le kruh in gorčica. Klobasa, krompir in kislo zelje so tako imenovana »Sveta trojica« in nepogrešljiv del nemške kuhinje. Ostale jedi so še pečen piščanec, pražena raca ali gos, pražena svinjina, rdeče zelje, cmoki, krompirjeva solata, pražen volovski rep, žemlje, ….. Na področju sladic je Nemčija znana po schwarzwaldski češnjevi torti ali črnem gozdičku (Schwarzwälder Kirschtorte), lübeškem marcipanu (Lübecker Marzipan) in nürnberških medenjakih (Nürnberger Lebkuchen). Med slanim prigrizki ob pivu si Nemci radi privoščijo presto (Brezel, Bretzel), ki izvira iz srednjega veka. Obstaja v mnogo različicah, med drugim tudi v sladki. Nemčija zagotavlja veliko možnosti prehranjevanja za vse žepe in okuse.

Znamenitosti

Grad Neuschwanstein

Neuschwanstein je grad, ki leži v bavarski pokrajini Allgäu v občini Schwangau. Zgraditi ga je dal bavarski kralj Ludvik II. Bavarski. Gre za najznamenitejši grad tega kralja in enega najbolj obiskanih turističnih ciljev v Nemčiji.  Nekateri ga imenujejo tudi pravljični grad. V njegovi bližini leži grad Hohenschwangau. Na območju današnjega gradu sta se nekoč nahajala dvorca Vorder- in Hinterhohenschwangau; oba sta bila za časa življenja Ludvika II. Bavarskega že v ruševinah. Temeljni kamen za grad so postavili 5. septembra 1869. Grad je zasnoval Christian Jank, prvotno se je imenoval Neuhohenschwangau, sedanje ime pa je dobil po kraljevi smrti. Gradnje niso nikoli dokončali. Sicer je nekaj sob bilo že urejenih in Ludvik je tam preživljal ravno dneve, ko so mu pripravljali odvzem pravice do vladanja. Do njegove smrti je bila dokončana okoli ena tretjina vseh soban. Med gradnjo in urejanjem gradu je Ludvik dobival vedno nove zamisli. Ludvik ni nikoli želel notranjosti gradu pokazati javnosti, vendar so ga odprli za obiskovalce že 6 tednov po njegovi smrti. Vsega skupaj je na gradu preživel 153 dni, vse do svoje domnevno nasilne smrti.

Reichstag

Reichstag je stavba v Berlinu, sedež Reichstaga – nemškega parlamenta.

Poslopje so zgradili med letoma 1884 in 1894 po načrtih nemškega arhitekta Paula Wallota. Stavba je dolga 137 metrov, široka 94 metrov in visoka 54 metrov. Prvi Reichstag je bil zgrajen v slogu pozne italijanske renesanse.

Stavba je bila 27. februarja 1933 požgana, požig pa naj bi izvedla skupina komunistov, pod vodstvom nizozemca Marinusa van der Lubbeja. Še danes je aktualna teorija, da naj bi za požigom Reichstaga stali nacisti sami, kar naj bi potem izkoristili za preganjanje političnih nasprotnikov in uvedbo izrednih razmer ter diktature. Med drugo svetovno vojno so Reichstag močno zastražili in ga spremenili v osrednjo obrambno točko Berlina. Med bitko za Berlin so Reichstag 5. maja 1945 zasedle enote Rdeče armade. Prva obnovitev poškodovane stavbe se je začela leta 1960 in je potekala med letoma 1960 in 1973. Obnovo je vodil nemški arhitekt Paul Baumgartner, pri obnovi pa so upoštevali prvotne načrte. Za obnovo Reichstaga so se odločili kljub temu, da se je leta 1961 zahodnonemški parlament preselil v Bonn. Po združitvi Nemčij leta 1991 so se odločili stavbo Reichstaga spet prenoviti in jo spet spremeniti v parlamentarno poslopje. Na razpisu je leta 1993 zmagal arhitekt sir Norman Foster.

Stolnica v Kölnu

Stolnica v Kölnu (nemško: Kölner Dom) (latinsko: Ecclesia Cathedralis Sanctorum Petri et Mariae, uradno Hohe Domkirche St. Petrus) je rimokatoliška stolnica v Kölnu, Nemčija. Je sedež nadškofije Köln. Je znan spomenik nemškega katolicizma in gotske arhitekture in je na seznamu UNESCO-ve svetovne dediščine. V Nemčiji je med najbolj obiskanimi znamenitostmi, ki pritegne v povprečju 20.000 ljudi na dan.

Gradnja stolnice se je začela leta 1248 in se je ustavila leta 1473, ter ostala nedokončana. Delo so nadaljevali v 19. stoletju in jo končali po prvotnem načrtu leta 1880. Je 144,5 metrov dolga, 86,25 m široka in njena zvonika sta visoka približno 157 m. Stolnica je največja gotska cerkev v severni Evropi in ima druga najvišja zvonika (po Ulmski cerkvi). Njeni ogromni fiali obvladujeta največje pročelje katerekoli cerkve na svetu. Kor ima največjo višino glede na razmerje širine, 3,6 :1, kar je več kot katera koli srednjeveška cerkev. Kölnski srednjeveški gradbeniki so načrtovali veliko strukturo kot prostor za relikviarij Treh Kraljev in kot primeren za vlogo kraja čaščenja za svetega rimskega cesarja. Kljub temu, da je v obdobju srednjega veka ostala nedograjena, je stolnica v Kölnu sčasoma postala »mojstrovina izjemne vrednosti« in »močno pričevanje o moči in vztrajnosti krščanske vere v srednjeveški in sodobni Evropi«.

Bodensko jezero

Bódensko jézero (nemško Bodensee, francosko Lac de Constance) leži na Renu med Nemčijo, Švico in Avstrijo. Bodensko jezero leži na nadmorski višini 395 mnm na tromeji ob vznožju Alp. Jezero je nastalo v tektonski udornini , ki jo je v ledeni dobi preoblikoval renski ledenik. Njegova površina meri 538,5 km², dolgo je 63,5 in široko 14 km. Največja globina je 252 m. Največji pritok v jezero je Gornji Ren, ki nato iz njega odteka kot Ren. Jezero, ki je bogato z ribami je vodni zbiralnik pitne vode za večino južnega dela Württemberga, vodovod je speljan do Stuttgarta. Zaradi izredno mile klime v okolici dobro uspevajo sadje, hmelj, zelenjava in vinogradništvo.

Ob obali jezera so številna pristanišča ter industrijski kraji, (Bregenz v Avstriji, Friedrichshafen, Meersburg v Nemčiji, Konstanz, St. Gallen v Švici in drugi). Zaradi naravnih lepot je območje Bodenskega jezera priljubljena turistična destinacija. V srednjem veku so bili kraji ob Bodenskem jezeru pomembno nemško trgovsko in kulturno središče.

Orlovo gnezdo

Orlovo gnezdo, impozantna granitna stavba, in dovozna cesta do gnezda sta bili zgrajeni v 12 mesecih. Reprezentanci namenjena stavba je bila 20. aprila 1939 predana vodji za njegov 50. rojstni dan. Orlovo gnezdo je bombni napad 25. aprila 1945 prestalo nepoškodovano. Ameriška okupacija ga je zasegla in prevzela njegovo upravo do leta 1952. Tedaj se je bavarska državna uprava odločila, da Orlovo gnezdo preda v zakup sekciji Berchtesgaden nemškega planinskega društva, s čimer je bil objekt predan v uporabo za gospodarske namene in se odprl za turiste.

Dogodki in prireditve

Oktoberfest

Oktoberfest je osemnajstdnevni festival, ki poteka vsako leto od konca septembra do začetka oktobra v Münchnu, Nemčija. Je ena izmed najpopularnejših prireditev v Nemčiji in s šest milijoni obiskovalcev vsako leto eden največjih festivalov na svetu. Hkrati predstavlja tudi pomemben del bavarske kulture.

Festival luči v Berinu

Med 9. in 20. oktobrom se bo več kot 70 stavb in znamenitosti v nemški prestolnici med njimi Brandenburška vrata, Alexanderplatz, nakupovalni ulica Kudamm in Potsdamer Platz, odelo v živopisane barve med 19. in 23. uro.

Noč muzejev v  Kölnu

Jeseni, 9. novembra več kot 40 muzejev svojih vrat ne bodo zaprli vse do tretje ure zjutraj in s tem obiskovalcem omogočilo nočni ogled svojih zbirk. Noč muzejev bodo obogatili tudi koncerti, gledališke predstave, vodeni ogledi in literarni večeri.

Festival vin v Neustadtu

Priljubljeni festival v Neustadtu ob Vinski cesti bo potekal med 4. in 14. oktobrom, na njem pa bomo lahko poskusili vina in peneča vina iz trinajstih nemških vinorodnih območij, lokalne kulinarične specialitete in sodelovali v ljudskem rajanju na glavnem mestnem trgu.

Münchenski maraton

V oktobru, natančneje 13. oktobra se bo po eni najlepših tekaških prog v Nemčiji v dir pognalo okoli 18.000 tekačev, za katere bo navijalo okoli deset tisoč ljubiteljev teka. Pred maratonom se bodo na štiri kilometrski progi za najvišja odličja merili tekači in tekačice v narodnih nošah.