SLO TOURS

m

Za vas poiščemo najboljše destinacije,
ponudnike turističnih storitev. Preverite naš program aktualnih izletov in potovanj za člane AMZS.
Razumeti turizem pomeni razumeti ljudi.
Doživite z nami več, vaša ekipa Slo Tours.

Novice
Sledi nam
GOR -
Image Alt

Italija

Temperamenta in kulinarična.

Koristne informacije

Država
Italija
Potovalni dokumenti
Za vstop v Italijo, za državljane držav Evropske unije zadostuje veljavna osebna izkaznica.
Jeziki
Uradni jezik v Italiji je italijanščina. V Dolini Aoste je uradni jezik tudi francoščina. V pokrajini Bolzano/Bozen sta uradna jezika tudi nemščina in ladinščina. V različni meri so uradno priznani jeziki tudi sardinščina, katalonščina in korziščina na Sardiniji, albanščina in grščina v južni Italiji, okcitanščina v Piemontu, ladiniščina v pokrajini Belluno ter furlanščina in slovenščina v Furlaniji – Julijski krajini.
Valuta
V Italiji je uradna valuta evro.
Prebivalstvo
Okoli 62 milijonov prebivalcev.
Površina v km²
301,318 km²
Varnost
Italija velja za varno destinacijo, posebnih varnostnih omejitev ni. Svetujemo običajno skrbnost in previdnost.

Opis destinacije

Italija je država na jugu Evrope, ki nas tako kot Grčija, popelje v zibelko zahodne kulture. Ni presenetljivo, da je tudi dom največje svetovne dediščine Unesca na svetu. Zgodovinsko bogastvo, visoko umetnost, spomenike in arhitekturne lepote najdemo po vsej državi. Prav tako je svetovno znana po okusni kulinariki, trendovski modni industriji, luksuznih športnih avtomobilih in motornih kolesih, raznolikih regionalnih kulturah ter prelepi obali, alpskih jezerih in gorskih območjih (Alpe in Apenini). Italija po vseh naštetih značilnostih si je nadela vzdevek “Bel Paese” – dežela lepot. V glavnem leži na Apeninskem polotoku, ki ga zaradi značilne oblike imenujejo “lo Stivale” – škorenj. Dežela lepot je destinacija, ko popotnika požgečka pod stopali tako, da mora raziskati cel škorenj.

Zgodovina

Zgodovina Italije sega v osmo stoletje pr. n. št. z nastankom mesta Rim. Sodobna zgodovina nastanka današnje države na tem ozemlju začenja z dogodki in razmerami, ki so privedli do nastanka republike leta 1946 iz Kraljevine Italije, kot končni rezultat procesov, ki so trajali več stoletij.

V prejšnjih dobah, pred nastankom mesta Rim, so na ozemlju današnje Italije živela različna plemena, ki so izoblikovala kulturno dediščino Italijanov, ki se praviloma imenuje italska zgodovina. O teh plemenih, ki so prebivala na Apeninskem polotoku sicer ne obstaja veliko zapisov, z gotovostjo pa se da določiti porekolo le prebivalcem Velike Grčije (Magna Graecia), ki je zavzemala južni del polotoka in Sicilijo med osmim in sedmim stoletjem pr. n. št. Etruščani so bili kulturno visoko razvit narod, ki je verjetno prišel iz Male Azije in se naselil na zahodnem delu osrednje Italije okoli leta 800 pr. n. št. Njihovo kraljestvo je segalo na sever vse do Padske nižine. V četrtem stoletju pr. n. št. so iz severa vdrli Kelti, medtem ko se je v današnji Kampaniji razvil narod Samnitov. V osrednjih predelih polotoka in na jadranski obali so živeli še Oski, Pikeni, Umbrijci in drugi narodi. Na področju današnjega Lacija so bivali Latinci in Sabinci, ki so predhodniki starih Rimljanov. Na Siciliji so pred grško in kartažansko kolonizacijo živeli Sikuli na vzhodu, Sikani v centru in Elimi na zahodu. Na severu današnje Italije so bili še iz železne dobe naseljeni Veneti, ki so bili sorodni italskim ljudstvom, medtem ko so na Sardiniji živeli Sardi.

Legenda pravi, da sta ustanovila Rim brata Romul in Rem v osmem stoletju pr. n. št. Mesto so nato upravljali kralji, ki so kmalu razširili oblast na vedno širše predele polotoka. Po kraljevini nastala republika je zavzela vso današnjo Italijo in začasa punskih vojn v tretjem stoletju pr. n. št. tudi otoke. V prvem stoletju se je republika spremenila v imperij. Rimski imperij je vladal nad vsem Sredozemljem in se širil po Evropi. V četrtem stoletju so začela vdirati v imperij barbarska plemena, predvsem Huni, Vizigoti in Ostrogoti. Da bi se jim zoperstavili, so Rimljani razdelili imperij na dva dela, Zahodno in Vzhodno cesarstvo, a zahodni je kmalu propadel, medtem ko je vzhodni ostal enoten še celo tisočletje.

V petem stoletju se je s padcem Rimskega imperija zaključilo obdobje politične enotnosti in povsod po polotoku so se pojavile večje in manjše državice v rokah princev in kraljev, ki so bili največkrat le orodja v rokah tujih osvajevalcev. Edina sila, ki se je v tem razdejanju uveljavila, je bila Cerkev.

Na jug polotoka so v enajstem stoletju vdrli Normani, ki so se popolnoma udomačili na področju in se tudi pozitivno zapisali v spominu prebivalstva. Obdržali so oblast na ozemlju tudi po prihodu Špancev, kar je odločilno vplivalo na gospodarski razvoj in na kulturo juga. V začetku enajstega stoletja so začela rasti mesta na severni polovici današnje Italije ter prišlo je do ekonomskega in kulturnega razmaha. Ta preporod, znan pod francosko besedo renesansa, je trajal vse do šestnajstega stoletja. Vpliv na italijansko kulturo pa je viden še danes.

V šestnajstem stoletju se je večina italijanskih državic morala predati tujim osvojevalcem, predvsem Špancem na jugu in Avstrijcem na severu. Glavna posledica za ljudstvo so bile visoke takse, ki jih je moralo plačevati novim gospodarjem. Protireformacija je zaustavila vsak kulturni razvoj in italijanska mesta so začela propadati. Po francoski revoluciji, ki je bila sprva vzbudila upanje v nekakšen socialni preporod, se je stanje še poslabšalo. S Campoformijskim mirovnim sporazumom so bile Benetke (skupaj z Istro, Dalmacijo in Boko Kotorsko) dodeljene Avstrijcem, Ligurija pa je bila priznana kot samostojna republika in je kot taka trajala 91 dni, to je do dunajskega kongresa, ki jo je dodelil Sardinski kraljevini.

Italijanska beseda risorgimento pomeni ponovno vstajenje ali prebujenje. Zaznamuje dobo po Napoleonovih kampanjah, ko so se razočarana italijanska ljudstva začela upirati avstrijskim oblastem. Dejansko je glavno oporo nudila Sardinska kraljevina, ki je računala na priključitev zadevnih ozemelj. Glavno vlogo je pri tem igral Camillo Benso Cavour, predstavnik Kraljevine in pozneje prvi med italijanskimi državniki. Tako imenovana druga vojna za neodvisnost Italije, ki je z Odpravo tisočih na jug dovolila prihod Savojcev iz Piemonta, je združila večino Italije (razen Rima) v Kraljevino Italijo (1861), seveda pod grbom Savojcev. Nova država se je predstavila kot ustavna monarhija in je sprejela za ustavo Albertinski Statut, to je ustavo bivše Sardinske Kraljevine. Rim je bil priključen leta 1870, a formalni pristanek Cerkve na sožitje z državo je bil dosežen šele leta 1929 z Lateranskim paktom.

Kraljevina Italija se je od vsega začetka vpletla v kolonialne vojne v Libiji, Somaliji, Etiopiji in Eritreji, pozneje celo na Kitajskem (Upor Bokserjev). V prvi svetovni vojni je Italija ostala sprva nevtralna, maja 1915 se je pa postavila na stran zaveznikov. S koncem vojne je pridobila nekatera ozemlja na severovzhodu dežele. Na ozemljih, kjer so živeli neitalijanski prebivalci, zlasti Slovenci in Hrvati, se je kmalu začela nasilna italijanizacija. Zaradi povojnih težav je bilo ljudstvo močno nezadovoljno, kar je povzročilo nastanek fašizma, ki je postopoma prevzel vso oblast. Savojska hiša je kraljevala le formalno, v praksi ni imela besede. Leta 1940 se je Italija zavezala z Nemčijo proti Franciji in Angliji, naslednje leto je skupno z Japonsko napovedala vojno Ameriki in Rusiji. Leta 1943 so se zavezniki izkrcali na Siciliji in začeli prodirati proti severu. Italijansko ljudstvo se je po dveh letih zmede in notranjih spopadov otreslo fašizma in se priključilo zaveznikom v borbi proti Nemcem in Socialni Republiki, ki je še združevala preostale fašiste. Aprila 1945 se je s porazom nacifašistov vojna končala. Kraljevina, ki je sicer že dve desetletji obstajala le na papirju, se je morala umakniti republiki.

Leta 1946 je ustavni referendum formalno zaključil Kraljevino Italijo in ustanovil Republiko Italijo. Nova ustava je začela veljati 1. januarja 1948. Takoj naslednjega leta le država vstopila v NATO in leta 1955 je bila sprejeta v OZN. Istega leta 1955 je z drugimi petimi državami sklenila Evropsko Gospodarsko Skupnost, kar je bil prvi korak do Evropske Unije.

Geografija

Italija se nahaja v južni Evropi. Na severu mejijo na Italijo Francija, Švica, Avstrija in Slovenija, meja poteka v grobem po razvodju Alp, ki obdajajo dolino reke Pad in Beneško ravnino. Na jugu obsega celoten italijanski polotok in poleg številnih manjših otokov dva sredozemska otoka, Sicilijo in Sardinijo. Suvereni državi San Marino in Vatikan sta enklavi v Italiji, Campione d’Italia pa je italijanska eksklava v Švici. Apenini tvorijo hrbtenico polotoka, Alpe pa večino njene severne meje, z najvišjo točko države na Mont Blancu (4810 m). Pad, najdaljša reka Italije (652 km), izvira v Alpah na zahodni meji s Francijo in na svoji poti do Jadranskega morja prečka Padsko nižino. Pet največjih jezer, razvrščenih po velikosti, je: Gardsko jezero (367,94 km2), Maggiore (212,51 km2, Italija ga deli s Švico), Komsko jezero (145,9 km2), Trazimensko jezero (124,29 km2) in Bolsena (113,55 km2).

Država je na stičišču evrazijske in afriške plošče, kar je vzrok za občutno potresno in vulkansko dejavnost. V Italiji se nahaja več vulkanov, od katerih so nekateri aktivni, na primer Etna (tradicionalno mesto Vulkanove kovačije), Stromboli, Vulcano in Vezuv. Slednji trije so edini aktivni vulkani v celinski Evropi.

Podnebje

Za raznolikost italijanskega podnebja se je zahvaliti veliki dolžini polotoka in njeni gorati notranjosti. Pogorja so zelo pomemben dejavnik v razvoju podnebnih pogojev. Alpe so zapreka za mrzle tokove, ki prihajajo iz severa, pa tudi za vlažne dotoke iz Atlantika. Apenini imajo kljub skromni višini gorovja kontinentalno podnebje z dolgimi in mrzlimi zimami ter skromnimi padavinami. Alpe in Apenini zapirajo padsko-beneško nižavje, ki ima zato večinoma celinsko podnebje, z ostrimi zimami in vročimi poletji. V ostalih področjih polotoka in na večjih otokih je zaradi različne zemljepisne širine podnebje zelo raznoliko, od vlažno subtropskega do vlažno celinskega in oceanskega. Obalna območja Ligurije, Toskane in večina juga na splošno ustreza vzorcu sredozemskega podnebja po Köppnovi klasifikaciji podnebja (CSA).

Vreme na destinaciji

Kulinarika

Tako kot z kulturo, zgodovino, arhitekturo in podnebjem, je Italija barvita tudi s kulinariko. Italijanska kuhinja je resnično ena od najbolj raznolikih na svetu in v kateri koli regiji ali celo mestu in vasi, obstajajo različne posebnosti. Severno-italijanska kuhinja temelji predvsem na bogatih krompirjevih in riževih jedeh, osrednje italijanska kuhinja predvsem na testeninah, pečenkah in mesu ter južna italijanska kuhinja na zelenjavi, pici, testeninah in morskih sadežih. In v vsakem primeru italijanska kuhinja, v nasprotju s priljubljenimi prepričanji, ne temelji samo na testeninah in paradižnikovi omaki – to je le majhen delček narodne hrane. Italijanska kuhinja je prava paša za naše borbončice.

Znamenitosti

Rimski kolosej

Prvotno Flavíjski amfiteáter je velikanski amfiteater sredi mesta Rim in v svoji mogočnosti nepozabno doživetje. Prvotno je lahko sprejel 45.000 do 50.000 gledalcev in se je uporabljal za gladiatorske boje in druge javne predstave. Zgrajen je bil vzhodno od Rimskega foruma. Gradnja se je začela med letoma 70 in 72 n. št. pod cesarjem Vespazijanom in je bila končana leta 80 n. št. pod cesarjem Titom, do neke mere pa so ga preoblikovali v času vladanja cesarja Domicijana.

Ponte vecchio

Stari most je srednjeveški kamnit zaprt konzolni segmentni ločni most čez reko Arno v Firencah, na katerem so še vedno trgovine zgrajene skupaj z njim, kar je bilo nekoč pogosto. Sprva so trgovine zasedli mesarji; sedanji najemniki so draguljarji, trgovci z umetninami in prodajalci spominkov. Obisk Firenc ne bi bil popoln, če ne bi vsaj nekaj časa preživel na Ponte Vecchio (starem mostu) ob pogledu na bleščeče dragulje ali občudovali pogled na ta srednjeveški biser.

Cinque terre

Ozemlje, na katerem se morje in zemlja združita v edinstveno in osupljivo področje. Cinque terre je naziv 18-kilometrskega pasu severozahodne obale Ligurskega morja v Italiji s številnimi zalivi in plažami, obdanimi s strmim reliefom. V dobesednem prevodu ime pomeni »Pet dežel«, vendar gre pravzaprav za pet slikovitih vasi, ki si od severa sledijo v naslednjem vrstnem redu: Monterosso al Mare, Vernazza, Corniglia, Manarola in Riomaggiore. Vasice so nastale ob skalnati, strmi klifni obali, ki se v vrsti zaporednih teras z vinogradi spušča proti morju.

Torre di Pisa

Ko pomislimo na Piso, se nam prvo poraja v mislih viseči stolp. V čudovitem kontekstu piazze dei miracoli – trga čudežev (dediščina človeštva), stoji stolp Pisa, ki s svojo nagnjenostjo za 4 stopinje daje občutek, da ga lahko odnese v vsakem trenutku. Stolp povzroča zanimanje tisočih radovednih turistov, ki ga vsako leto obiščejo in so očarani zaradi singularnosti in nenavadnosti enega najlepših spomenikov na svetu.

Piazza San Marco

Napoleon je trg sv. Marka poimenoval kot najlepši salon na svetu. Svetovno znane Benetke so glavno mesto italijanske dežele Benečije, to je mesto legend in številnih znamenitosti, med katere sodi tudi trg Sv. Marka, pravijo mu “Piazza San Marco”, ki ga obdajajo “Procuratie Vecchie”, nekoč prostori Beneške uprave in “Procuratie Nuove”.

Dogodki in prireditve

Beneški karneval

Benetke, mistično mesto, bogato z arhitekturnimi lepotami in številnimi legendami, tako lepo in nadnaravno, da mislimo, da ni resnično, je kot kulisa za nošenje dvoumnih mask. Najstarejši zapisi o beneškem karnevalu segajo v leto 1094, ko je bilo treba stare poganske navade nekako prilagoditi krščanskim razmeram in od takrat se redno pojavljajo letna poročila o bleščečih praznovanjih, kakršna niso poznali niti najimenitnejši dvori po Evropi. Leta 1296 je beneški senat uradno določil praznovanje na zadnji dan pred postom. Tako je beneški karneval razglašen za javni praznik. Kar nekaj stoletij je beneški karneval pričenjal na prvo nedeljo v oktobru in se stopnjeval do vrhunca na Pustni torek, dan pred postom. Sama beseda „karneval” je nastala iz latinskega izraza carnem levare (prenehati uživati meso). Izraz se nanaša na postni čas, oziroma na pepelično sredo, ko so se ljudje na nek način poslavljali od mesa in pripravljali na post.

Festival di Sanremo

Italijanski glasbeni festival, ali bolj pogosto Sanremo festival ali preprosto Sanremo, je glasbeni dogodek, ki poteka vsako leto v Sanremu, Liguriji, z začetkom leta 1951. Na njem sodelujejo kot tekmovalci, gostje ali skladatelji, številni najbolj znani italijanski pop glasbeniki.

Festival grozdja

Festival grozdja Impruneta je festival, ki poteka vsako nedeljo v septembru v mestu Impruneta, majhnem mestu v provinci Firenc, ki se nahaja na vinorodnem območju vin sorte Chianti. Festival so leta 1926 ustanovili kmetije v vasi in le leta 1932 po okrožjih Pallo, Sante Marie, Fornaci in S. Antonio. Začetek festivala je bil leta 1939 prekinjen, leta 1950 pa se je nadaljeval. Festival sestavlja predvsem parada vagonov (ki lahko dosežejo celo deset metrov višine) štirih okrožij, ki se konča na Piazzi Buondelmonti. Tema je očitno grozdja in nagrada za najlepši voz v okrožju je preprosta glinena skodelica.