SLO TOURS

m

Za vas poiščemo najboljše destinacije,
ponudnike turističnih storitev. Preverite naš program aktualnih izletov in potovanj za člane AMZS.
Razumeti turizem pomeni razumeti ljudi.
Doživite z nami več, vaša ekipa Slo Tours.

Novice
Sledi nam
GOR -
Image Alt

Bosna in Hercegovina

Dežela gostoljublja in kulinarike

Koristne informacije

Država
Bosna in Hercegovina
Potovalni dokumenti
Za državljane držav Evropske unije zadostuje veljavna osebna izkaznica. Pri vstopu v Bosno in Hercegovino pristojni mejni organi zahtevajo zeleno karto za zavarovanje vozila.
Jeziki
Uradni jeziki v Bosni in Hercegovini so bosanščina, srbščina in hrvaščina.
Valuta
V Bosni in Hercegovini je uradna valuta Konvertibilna marka (BAM).
Prebivalstvo
Okoli 3.9 milijona prebivalcev.
Površina v km²
51,197 km²
Varnost
Bosna in Hercegovina velja za varno destinacijo, posebnih varnostnih omejitev ni. Svetujemo običajno skrbnost in previdnost.

Opis destinacije

Bosna in Hercegovina je destinacija kamor se radi vračamo in jo vedno znova odkrivamo. Ob številnih naravnih znamenitostih jo odlikuje tudi kulinarika in izjemna gostoljubnost. Bosna in Hercegovina je dežela križišča različnih kultur, zato je to še dodatni razlog za njen obisk.

Zgodovina

Konec 6. stoletja so deželo poselili Slovani. Bosna je prvič omenjena sredi 10. stoletja v okviru Raške. Bizantinski zasedbi je 1167 sledila pod banom Kulinom doba gospodarske rasti in ozemeljske razširitve. Za Tvrdka I. je poskušal ogrski kralj Ludvik I. Anjou z dvema vojnama oslabiti moč Bosne, a ta je prav za tem dosegla največjo moč in teritorialni obseg, nato pa je sledila fevdalna anarhija neodvisnih velikašev. Leta 1463 Turki v kratkem času osvojili Bosno ter do 1482 tudi Hercegovino. V zasedeni BiH so organizirali upravne enote (sandžake) in jih 1580 združili v vojno in upravno enoto imenovano bosenski pašaluk ter uvedli centralistično oblast in svojo obliko fevdalizma. Prisotna je bila močna islamizacija prebivalstva.

V 16. stoletju v muslimanskem delu BiH je prišlo do gospodarskega in kulturnega razcveta, a že v 2. polovici 17. stoletja je prišlo do splošnega propada.

Na berlinskem kongresu 1878 je Avstro-Ogrska dobila dovoljenje za okupacijo BiH, 1908 pa ju je anektirala. Sarajevski atentat je sprožil 1. svetovno vojno. Po koncu vojne je narodni svet BiH razglasil združitev z Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se je 1. 12. 1918 združila s Kraljevino Srbijo v Kraljevino SHS. Med 2. svetovno vojno je bila razdeljena med okupacijske sile in NDH. Nasilje je sprožilo narodnoosvobodilni odpor. Od 1945 do 1991 je bila BiH zvezna republika v okviru Jugoslavije.

Dne 1.3.1992 je bila razglašena neodvisnost ter maja 1992 je bila BiH mednarodno priznana. S srbsko agresijo in odcepitvijo ozemelj, poseljenih s Srbi, je prišlo do začetka vojne, ki je privedla do genocida nad muslimanskim prebivalstvom in etnično čiščenje z Muslimani in Hrvati poseljenih območij. Od 1993 je bila prisotna vojna vseh proti vsem, spomladi 1994 pa je prišlo do ustavitev hrvaško-muslimanskih spopadov ter do osnutka hrvaško-muslimanske konfederacije. Novembra 1995 je bil med predsedniki sprtih narodov sklenjen mirovni sporazum v Daytonu (ZDA). Tako je bila formalno ohranjena enotnost Bosne, dejansko pa je Bosna razdeljena na hrvaško-bošnjaško federacijo (Federacija BiH) in Republiko Srbsko ter Brčko Distrikt BiH. Septembra 1996 so bile predsedniške in parlamentarne volitve. Mirovne sile OZN tu opravljajo večinoma le humanitarne dejavnosti.

Geografija

Bosna in Hercegovina leži na zahodnem Balkanu in si deli zahodno ter severno mejo s Hrvaško (932 km), vzhodno s Srbijo (302 km) in jugovzhodno s Črno goro (225 km). Topografsko podobo države večinoma oblikuje Dinarsko gorovje – z najvišjim vrhom države Maglič, 2387 m, na severovzhodu se spusti v Panonsko kotlino. 26-kilometrski pas na jugu države se dotika Jadranskega morja. Večji del površja leži na kraških tleh. Severni del pokrivajo obsežni redko prekinjeni gozdovi, medtem ko so na jugu mnogokrat rodovitna tla pogosteje kultivirana.

Večji reki sta Bosna in Sava ter njuni pritoki Una, Drina in Vrbas. Vse omenjene reke so usmerjene proti severu in sodijo v savsko porečje. Le nekaj tokov, med njimi Neretva, se izliva v Jadran. Rečne ravnice ob Savi na severu BiH so rodovitna območja.

Podlago v glavnem sestavljajo rjave prsti, na katerih se kot primarna naravna vegetacija razprostirajo bukovi gozdovi. Zaradi velike gozdnatosti je biotska raznovrstnost v državi velika. Obilna so tudi naravna bogastva BiH: velike površine obdelovalne zemlje, obširni gospodarsko pomembni gozdovi, nahajališča soli, mangana, srebra, svinca, bakra, železove rude, kroma in premoga.

Podnebje

Jug države zaznamuje sredozemsko podnebje s sončnimi in toplimi poletji ter milimi, deževnimi zimami. V notranjost celine umaknjen severni del države ima celinsko podnebje z vročimi poletji in hladnimi zimami. Na podnebne razmere močno vpliva visoka topografija osrednje Bosne in Hercegovine. V BiH prevladuje celinsko podnebje z vročimi poletji in hladnimi zimami. Le na jugu, kjer se BiH dotika Jadranskega morja, pa sredozemsko podnebje z vročimi in suhimi poletji ter milimi in deževnimi zimami.

Vreme na destinaciji

Kulinarika

Bosanska kuhinja je podobna turški, grški in drugim mediteranskim kuhinjam s tem, da zaradi dolgoletne Avstro-Ogrske uprave vsebuje tudi nekaj elementov centralne Evropske kuhinje, ki je imela nanjo vpliv. Večina jedi je blaga, ker se uporabljajo avtohtone začimbe lokalne predelave in proizvodnje. Naj omenimo nekaj najbolj znanih jedi bosanske kuhinje.

Sogan dolma – Polnjena zelenjava (čebula, paradižnik …) v omaki. Bamija – Gre za jed iz zelene okre (stročnica, ki izvira iz Afrike) in mesa. Sadeže okre navadno posušijo, zato jih je potrebno pred pripravo jedi namočiti preko noči v vodi. Trahana – Juha kislega okusa, pripravljena na bazi paradižnika in mesa, najpogosteje piščančjih jeter. Podkriža – Na podolgovate rezine narezana pogača (ki pred peko ni vzhajala) in prelita z vrelim in slanim kropom.

Jahnija – Omaka iz (dušene) čebule z različnimi vrstami mesa (jagnjetina, teletina, ovčetina) in se prelije po podkriži. Maslenica – Slana jed (pita), ki se pripravlja na podoben način kot pite, le da je brez kakršnega koli nadeva, razen raztopljenega. Poleg te jedi se lahko ponudi slan sir ali pa mešanica slivove marmelade z mlekom. Tufahija – Sladica iz jabolk in orehovega nadeva s stepeno smetano. Hurmašica – Sladica iz piškotnega testa, prelita s sladko vodo.

Znamenitosti

Sarajevska baščaršija

Karizmatična prestolnica Bosne in Hercegovine je pravi muzej zgodovine in za mnoge najlepše mesto na Balkanu. Baščaršija, starodavna tržnica s trgovinicami, čevapdžinicami, burekdžinicami in seveda najboljšo kavo na svetu, pa je svetovna znamenitost. V Sarajevu se druga ob drugi stiskajo mošeje, cerkve in katedrale. 20 let po vojni je Sarajevo postalo še kako vidno na zemljevidu Evropejcev, številni popotniški portali pa ga redno uvrščajo med top destinacije.

Stari most, Mostar

Mostar je najbolj znano in neuradno glavno mesto Hercegovine. Priljubljeno zgodovinsko in turistično mesto z znamenitim kamnitim mostom čez reko Neretvo, je kljub bombardiranju med vojno doživelo ponoven preporod. Sprehod po ozkih kamnitih ulicah med številnimi prodajalnami in lokali, kjer si lahko privoščite najboljše čevapčiče na svetu, je posebno doživetje za vsakega obiskovalca Mostarja.

Blagaj in izvir reke Bune

Le 12 kilometrov stran od Mostarja se nahaja Blagaj, mestece ob izviru reke Bune. Ta oaza miru sredi čudovite narave očara slehernega obiskovalca. Reka Buna izvira izpod 200 metrov visoke pečine, njen izvir pa po moči sodi med najmočnejše kraške izvire v Evropi. Idiličen kraj ob kristalno čisti vodi ima tudi pestro gostinsko ponudbo, tako da lahko posedate na mostičku sredi reke in uživate v lokalnih kulinaričnih dobrotah.

Srednjeveški Počitelj

Počitelj je staro srednjeveško mesto na levem bregu Neretve, od Mostarja oddaljeno le dobrih dvajset kilometrov. Mesto je pravi muzej na prostem, saj se srednjeveške in orientalske arhitekture mešajo z mediteranskim vplivom. Kamnite stavbe so razporejene po strmem pobočju, nad dolino pa dominira osupljiv stolp. Ozke uličice Počitelja krasijo palme, oleandri, smokve in mandarine, v primerjavi s pogosto natrpanimi ulicami bližnjega Mostarja, pa boste tukaj našli mir in nepopisno tišino.

Slapovi reke Kravice

Prelepi slapovi reke Kravice se nahajajo zgolj 10 kilometrov stran od slovitega romarskega središča Međugorje. Nič presenetljivega torej, da je ta biser narave najbolj priljubljena izletniška točka ravno med romarji. 25-metrski slapovi, ki padajo v jezero so obdani z bujnim gozdom.

Nacionalni park Una

Nacionalni park Una se nahaja na stičišču treh klimatskih področij in je zaradi hidrografije, kraških pojavov, velike raznolikosti rastlinskih in živalskih vrst edinstven v tem delu Evrope. Tukaj najdete tudi bogata arheološka nahajališča in zgodovinske spomenike. Poleg občudovanja osupljivih naravnih lepot, se obiskovalci parka lahko predajajo ribolovu, potapljanju, čolnarjenju in ratingu.

Jama Vjetrenica

Vjetrenica je največja in najbolj znana hercegovska kraška jama. Čeprav v celoti še vedno ni raziskana, je odprta za obiskovalce. Poleg čudovitih kraških pojavov, ima jama edinstven ekositem s številnimi redkimi živalskimi vrstami.

Titov bunker v Konjicu

Javnost je šele po 50 letih v letu 2000 izvedela za eno najbolj čuvanih skrivnosti bivše Jugoslavije – Titov bunker v Konjicu. Bunker je eden največjih te vrste v Evropi v primeru atomskega incidenta, ki je grozil v času hladne vojne. Bunker je bil predviden za 350 oseb, ki bi lahko brez zunanje pomoči preživeli 6 mesecev.

Dogodki in prireditve

Sarajevski filmski festival

Pred koncem štiriletnega obleganja Sarajeva, z namenom, da se v mesto vrne svetovljanski duh, so leta 1995 organizirali prvi Sarajevski filmski festival. Sarajevski filmski festival služi kot skupna platforma filmske industrije celotne regije. Na filmskem festivalu se predstavljajo filmi, ki sledijo visokim standardov in povezujejo kinematografijo celotne jugozahodne Evrope.

Skoki iz Starega mostu v Mostarju

Skoki iz Starega mostu v Mostarju iz višine 21 ali 22 metrov, kjer tudi v najtoplejših poletnih mesecih ne preseže 15° Celzija, pa je pod mostom borih tri do štiri metre in pol, so prava atrakcija. Skoki potekajo v dveh kategorijah: na noge in na glavo.